Angelska straža (The Seraph's Watch) iz leta 1847 je bila zadnjič razstavljena tri leta po smrti Forda Madoxa Browna, leta 1896 na razstavi Arts and Crafts Exhibition Society v Londonu, nato pa izginila izpred javnega pogleda. Številni so se bali, da se je celo izgubila, nato pa jo je pred dvema letoma Julian Treuherz odkril v zasebni zbirki.
"Ko sem videl sliko, sem takoj vedel, za katero delo gre, čeprav smo mislili, da je izgubljena. Sliko smo poznali iz kopije Brownovega učenca, Danta Gabriela Rossettija," pravi Treuherz in dodaja, da je bilo neverjetno, kako ohranjena je bila slika, brez poškodb in v odlični kondiciji, kar je pomembno, saj je Brown rad preslikal svoja zgodnejša dela glede na poznejši slog.
Rossetti najprej kopiral ravno Angelsko stražo
Eden poglavitnih članov prerafaelitskega gibanja, Dante Gabriel Rossetti, je bil nad Brownom navdušen. Poslal mu je pismo, v katerem je opisal, kako močno občuduje njegovo delo in ga hkrati poprosil za lekcije slikarstva. Prvi izziv, pred katerega ga je Brown postavil, je bila ravno izdelava kopije njegove slike Angelske straže. Ta kopija se je na dražbi leta 2006 prodala za 100 tisoč britanskih funtov (114 tisoč evrov).
Slika dveh angelov Forda Madoxa Browna, ki z mirnim in jasnim pogledom strmita v trnovo krono pred njima, bo zdaj razstavljena v umetnostni galeriji v Manchestru. Gre za prvo večjo razstavo njegovih del v zadnjih 50 letih, ki je pridobila 140 Brownovih del iz javnih in zasebnih zbirk.
Grda vsakdanjost in prelom z viktorijansko umetnostjo
Razstavljeni bosta tudi največji Brownovi mojstrovini, Delo (Work) in The Last of England, ki upodablja emigrante v čolnu na poti iz Anglije v Avstralijo, v ospredju pa je par, v katerem je upodobil sebe in ženo Elizabeth.
Slika Delo izrazito prikazuje družbeno hierarhijo in razredne razlike, s čimer predstavlja pomemben prelom tradicije z viktorijansko umetnostjo, saj socialne in politične teme v slikarstvu 19. stoletja niso bile običajne, vidiki vsakdanjega življenja pa so bili razumljeni kot neprimerni za upodabljanje.
Treuherz tako izpostavlja Brownov pomen, sploh pri omenjenih dveh slikah, ki sta bili neverjetno realistični in podrobni upodobitvi tako glede sodobne 'zunanje' preobleke kot glede izpostavitve socialnih težav tistega časa.
Razstava Ford Madox Brown: Prerafaelitski pionir, ki bo v Manchestru na ogled od 24. septembra do 29. januarja prihodnje leto, želi raziskati ravno takšne značilnosti Brownovega opusa, in sicer, kako je umetnikov upor proti tradicionalni miselnosti in metodam vodilo do radikalnega novega sloga.