Mark Kobal izraža izkušnjo posameznika z več kulturnimi ozadji in izkušnjo življenja z umetnico. Foto: Obalne galerije Piran
Mark Kobal izraža izkušnjo posameznika z več kulturnimi ozadji in izkušnjo življenja z umetnico. Foto: Obalne galerije Piran
Galerija Meduza
Galerija Meduza predstavlja umetnika, ki vztrajata pri zahtevni tehniki lesoreza in litografije. Foto: Obalne galerije

V koprski galeriji so odprli razstavo Marka Kobala in Baseme Mahdi. Njuni lesorezi in litografije so pripovedi o njunem skupnem življenju in o izkušanju avstralske multikulturne kulture in družbe, katere "polnopravna" člana sta umetnika s slovenskim in iraškim kulturnim ozadjem. V njunih delih se tako prepletajo vplivi "matične" domovine, novega življenjskega in delovnega okolja, pa tudi njuna skupna refleksija na življenje.

Drzno "špeganje" v prihodnost
Mark Kobal se predstavlja z intimističnimi deli, ki razkrivajo drobce skupnega življenja obeh tokrat predstavljenih umetnikov, obenem pa se že spogleduje s poskusi napovedi prihodnosti. Umetnostna zgodovinarka Bryony Wakefield je o Kobalovem delu zapisala: "Mark Kobal je kot umetnik priznan tako zaradi svoje umetniške vizije kot zaradi svojega tehničnega znanja. Narava njegovih del je dinamična, občasno pa tudi subtilna, kar gledalca usmerja k drugemu pogledu, saj je njegova umetnost privlačna tako vizualno kot po zamislih, ki jih poraja ..."
Narava skozi pogled vzhodnjaškega filozofa
Kobalova sopotnica Basema Mahdi vedno znova podleže gravitaciji narave. Njeni lesorezi skozi posebno perspektivo vzhodnjaške poetike in filozofije prikazujejo svet rastlinstva in drugih prvin narave. Wakefieldova je njena dela označila za odtise okolja in dodala: "Čeprav lahko večino njenega opusa označimo za razumskega, je večina njenih del pravzaprav nastala po intuitivni presoji. Umetnost Baseme Mahdi učinkuje tako, da sproži tako intelektualen kot čustven odziv gledalca. Čustveno pritegnejo gledalca podobe in tehnike, ki jih umetnica uporabi za oblikovanje podob, razumska narava njene umetnosti pa od gledalca zahteva, da si zastavi vprašanja o okoljevarstvenih podtonih v njenih grafikah ..."