Kalaš fotografije v procesu aerografije poveča in dodela. Foto: ZDSLU
Kalaš fotografije v procesu aerografije poveča in dodela. Foto: ZDSLU
Toskanska pokrajina
Tudi krajine Kalaš ustvarja, vendar ne tradicionalno, bolj všeč mu je fotografija. Foto: EPA
Fotografija je najustreznejša za zahteve sodobnega časa, je prepričan Kalaš. Foto: RTV SLO

Kalašu so nagrado slovesno izročili na podelitvi v Moderni galeriji v Ljubljani. Na slovesnosti so sodelovali predsednik odbora za podelitev Jože Barši, direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, predsednik Društva likovnih kritikov Boris Gorupič in predsednik ZDSLU-ja Peter Vernik.

Izumitelj aerografije
Kalaševo ustvarjanje je fotografija zaznamovala tudi sicer; v sodelovanju s Konstantinom Pavlovičem je leta 1971 razvil stroj za slikanje, na področju slikarstva pa postopek, ki ga je poimenoval aerografija. Zanj je nujno potrebna fotografija, ki jo umetnik s strojem poveča in prenese na platno, a pri tem ne gre za enostavno povečavo fotografij, ampak lahko slikar izdelek tudi spreminja. Tradicionalne žanre in forme, kot so tihožitja, krajine, portreti in akti, tako umetnik prilagodi zahtevam sodobnega časa, ali kot so zapisali pri ZDSLU-ju, "fotografija omogoča v teh klasičnih kompozicijah nekakšen presežek podrobnosti, zaradi katerih realnost časa in družbe tako rekoč vdre v idealni svet slikarskih kompozicij."

Življenje na akademiji
Bogoslav Kalaš je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani študiral med letoma 1962 in 1966, kjer je ustvarjal pod mentorstvom Marija Preglja, Franceta Miheliča in Gabrijela Stupice, pri Maksimu Sedeju pa je leta 1968 opravil slikarsko specialko. 14 let kasneje se je na akademijo vrnil kot predavatelj likovne anatomije in prostorske zasnove, dvakrat pa je ustanovo tudi vodil, in sicer med letoma 1985 in 1987 ter od leta 1998 do 2005.

Letošnji nominiranci
Z Jakopičevo nagrado se ZDSLU trudi ohranjati ustvarjalnega duha Riharda Jakopiča, pogoj zanjo pa je tudi članstvo v zvezi. Nagrado lahko prejmejo slovenski likovni ustvarjalci, ki delujejo v slovenskem kulturnem prostoru ali zunaj njega, žirija pa presoja dela, ustvarjena v zadnjih petih letih, potegovati pa se je mogoče tudi za nagrado za živjenjsko delo. Letos so bili ob zmagovalcu za priznanje nominirani še Nikolaj Beer, Milena Gregorčič, Marjan Gumilar, Marlenka Stupico, Kamila Volčanšek in Darinka Pavletič Lorenčak.