Slika nemškega umetnika Thomasa Baumgärtla, ki nosi zgovoren naslov Turški diktator, je del obsežnejše serije Despoti - Trump, Kim in Erdogan; avtor jo je razstavil na sejmu umetnosti Art Karlsruhe na jugozahodu dežele.

Banana kot orožje politične satire
V seriji torej lahko vidimo tudi ameriškega predsednika Trumpa, ki je z banano v ustih videti kot primat, in pa severnokorejskega diktatorja Kim Džong Una, ki jezdi na raketi, ki je v resnici banana. Baumgärtel, ki se ga je prijel vzdevek Bananen-Sprayer ("bananji grafitar"), že dalj časa dviguje prah s svojim priljubljenim motivom, ki v njegovih rokah dobi politično konotacijo.

Umetnik se je na Twitterju pritožil, da so njegovo sliko s sejma umaknili, ne da bi ga lastnik galerije o tem sploh obvestil. Art Karlsruhe ni imel po njegovih besedah pri tem nobene vloge, češ da je odločitev sprejel galerist. Baumgärtel poudarja, da gre pri tem za kršenje njegove pravice do svobodnega umetniškega izražanja.

Desant "agentov"?
Galerist Michael Oess je za nemško tiskovno agencijo DPA povedal, da so pritožbe nadenj začele deževati v četrtek, ko je neki turški novinar s telefonom posnel sliko in posnetek objavil na družbenih omrežjih. Še dve osebi sta se pritožili nad "skrunjenjem" turške zastave, ki je bila obešena v ozadju stojnice. "Zgodil se je pravi naval na našo stojnico. To je bil čisto zares organiziran izpad; ljudje so bili agenti." Oess pravi, da je sliko snel, ker se je zbal za varnost svojega osebja in ker ni hotel, da bi hrup motil druge obiskovalce sejma. No, slika je bila pozneje vseeno odkupljena (za 5900 evrov).

Incident se je zgodil le en dan potem, ko je nemška različica vladi naklonjenega turškega časnika Daily Sabah poročala, da je Baumgärtlova slika "v očeh mnogih Turkov rasistično-vulgaren napad na predsednika". Objavili so tudi zelo podrobna navodila, kje lahko obiskovalci sejma sliko vidijo.

Afera, ki je pripeljala do spremembe nemške zakonodaje
Tokrat niti ni bilo prvič, da je nemška umetnost sprožila ogorčenje in ugovore turškega predsednika in njegovih podpornikov. Leta 2016 se je Turčija sklicevala na star nemški zakon, ki prepoveduje žaljenje tujih državnikov, in tako onemogočila komika Jana Böhmermanna, ki je na muho vzel svobodo govora v Turčiji. (Njegova pesem je bila zmes političnih bodic in osebnih žaljivk; vključil je celo omembe otroške pornografije in zoofilije.)

Nemško tožilstvo je začelo in pozneje tudi opustilo preiskavo proti Böhmermannu, ki je argumentiral, da je skušal Erdoganu na satiričen način pokazati, kaj v resnici pomeni blatenje. Njegova pesem je bila torej odgovor na stotine turških pregonov proti domnevnim žalitvam in obrekovanjem. (Odmeven je bil, denimo, primer turškega zdravnika, ki so ga obsodili, ker je v objavi na Facebooku predsednika primerjal z Gollumom iz Gospodarja prstanov.)

Böhmermannov primer je v Nemčiji sprožil širšo razpravo o svobodi govora, zgoraj omenjeni člen o razžalitvah tujih državnikov pa so lani umaknili iz kazenskega zakonika.