Ameriški 'kralj kiča' Jeff Koons je na sodobni umetniški sceni
Ameriški 'kralj kiča' Jeff Koons je na sodobni umetniški sceni "izbruhnil" v osemdesetih. Njegova umetnost navdih črpa iz sveta okrog sebe, iz ameriške kulture in potrošniške družbe; "prilastil" si je že vse od jumbo plakatov do sesalnikov, stripovskih junakov in plastičnih igrač. Foto: Ruters
Gotovo veliko dolguje "readymade" umetnosti Marcela Duchampa, ki je izrazito neumetniške predmete (spomnimo se samo na slavni pisoar) postavljal v estetski kontekst, in Andyju Warholu. Foto: Ruters
Koons je od nekdaj poudarjal, da bi rad s svojo umetnostjo nagovoril čim širše občinstvo; raziskuje novodobne obsesije s spolnostjo in poželenjem, raso in spolom ter zvezdništvom in mediji; tako raziskuje vloge moči, materializma, družbenih razredov in potrošništva v sodobnem življenju. Foto: Ruters

Jeff Koons velja za enega največjih (ali pa vsaj najbogatejših) živečih ameriških umetnikov. Še lani je s svojim predimenzioniranim kipom Balloon Dog (Orange), ki je šel pod dražbeno kladivo za 58,4 milijona dolarjev, zakoličil rekord najdražje prodane umetnine še živečega umetnika. Jutri vrata odpira razstava Jeff Koons: A Retrospective, njegova prva zares velika newyorška postavitev in obenem prva razstava v zgodovini, ki zaseda skoraj vse prostore muzeja Whitney.

Življenje se lahko spremeni v enem dnevu
A še preden je bil Koons zvezdnik, ki je javnost šokiral s svojimi monumentalnimi živalmi iz balonov, plastičnimi rožami in golo Ciccolino, je bil anonimnež, ki je daljnega leta 1974 obiskal razstavo rojaka Jima Nutta. Ta je imela nanj izjemen vpliv, se spominja danes. "Na koncu sem se preselil v Chicago in se lotil študija umetnosti, vse zaradi obiska ene same razstave," je 59-letnik zbranim novinarjem povedal na predstavitvi svoje razstave za medije.

Obenem si želi, da bi tudi sam lahko imel tak formativen vpliv na kako nadobudno mlado umetniško dušo. "Upam, da bo ta razstava stopila v dialog z umetniškim svetom, da bo pokazala, kakšne priložnosti in svobodo imajo danes mladi umetniki, da sledijo svojim interesom."

Razstava, ki je na enem mestu zbrala več kot 150 del iz tridesetletnega obdobja, dokumentira razvoj in bohotenje Koonsove kariere; v ospredju so dela, ki so iz njega naredila najbolj razvpitega (ter po mnenju nekaterih najvplivnejšega in kontroverznega) umetnika povojne umetnosti. Obiskovalci se bodo tako sprehajali med na steno obešenimi sesalniki, v akvarijih razstavljenimi košarkarskimi žogami, jeklenim vlakcem, polnim viskija, in seveda mimo slovitega kipa iz porcelana iz leta 1988, Michael Jackson and Bubbles.

Tu je tudi serija predimenzioniranih del Made in Heaven, ki je leta 1990 šokirala obiskovalce beneškega bienala: na njih je Koons ovekovečil gole skupne portrete sebe in svoje bodoče (zdaj pa že nekdanje) žene, Ilone Staller (morda jo bolj poznate pod imenom Ciccolina).

Čeprav je Koons že dolga leta precej vplivna figura na trgu umetnosti, pa je šele tik pred 60. rojstnim dnem dočakal svojo prvo retrospektivo v domačem New Yorku. "Na neki način njegovo delo samo še pridobiva pomen, težo in pridih nujnosti," je pred odprtjem komentiral kurator razstave Scott Rothkopf.

Promotor kiča ali nerazumljeni genij?
Koonsova umetnost navdih črpa iz sveta okrog sebe, iz ameriške kulture in potrošniške družbe; "prilastil" si je že vse od jumbo plakatov do sesalnikov, stripovskih junakov in plastičnih igrač; zaradi vsega tega so ga nekateri krstili za kralja kiča, kar pa mu ne krati spanca: ne nazadnje sodobniki niso razumeli tudi Warhola in Lichtensteina. "Mislim, da je Jeffov odnos do kiča in popkulture ena izmed najkompleksnejših in angažiranih plati njegovega dela," trdi Rothkopf.