V rimski Razstavni palači bodo od 4. oktobra gostovala dela najslavnejšega ameriškega umetnika ruskega rodu. Gre za prvo pregledno postavitev Rothkovih del na italijanskih tleh po letu 1970, ko so se takrat ravno umrlemu umetniku poklonili v okviru beneškega bienala. Nad razstavo bedi kustos Oliver Wick, ki je skušal slediti Rothkovim natančnim navodilom, v kakšne sklope je treba kombinirati njegove slike, da naredijo na gledalca zaželeni vtis.

Na ogled bodo vsa reprezentativna dela: od figurativnih začetkov prek t.i. nadrealističnih del pa do zrelejših mojstrovin iz 50-ih let ter na koncu še črno-belih in sivih platen. Skušali bodo tudi rekostruirati "Rothkovo sobo" iz beneškega bienala l.1958, ki je bila ključna za preboj njegove estetike v Evropo. Sedemdeset platen za razstavo bodo Italiji posodili zasebni zbiratelji in razni ameriški muzeji.

Najdražji povojni umetnik na svetu
No, Italijani gor ali dol, svet na Marka Rothka nikoli ni pozabil: njegova slika White Center (Yellow, Pink and Lavander on Rose) iz leta 1950 je maja letos postala najdražje prodana moderna slika. Anonimni kupec je na Sothesbyjevi dražbi prvo delo iz Rothkovega zrelega obdobja kupil za neverjetnih 53,77 milijona evrov.

In to še ni vse ali Warhol v Rimu
Dobrih petdeset let po rojstvu igrivega poparta (za prelomnico štejemo leto 1956 in Hamiltonov kolaž Just What is it ...) bodo večno mlado umetnost gostili tudi v Rimu: v konjušnici Quirinale (Scuderie del Quirinale) bodo 26. oktobra odprli pregled glavnih tem in imen poparta, s poudarkom na ameriških umetnikih. Poleg nepogrešljivih Warholovih bodo na ogled še dela Toma Wesselmanna, Royja Lichtensteina in Eda Rusche; vsega skupaj bo na ogled 90 platen petdesetih umetnikov. Poskušali bodo vsaj osvetliti, če že ne razložiti kompleksnost in protislovnost, ki se skriva za pogosto razkošnimi in pisanimi, nikoli pa zgolj površinskimi izbruhi poparta.

Ana Jurc