na rob izkušnje, duhovno in telesno. Enkraten."

Tako so o svojem sodelavcu zapisali v Galeriji Equrna, kjer se bodo drevi z odprtjem razstave Babilon: Jože Slak - Đoka in memoriam 1951-2014 spomnili na umetnika, ki je bil član Equrne od prvega dne. Umetnik, znan po vzdevku Đoka, ni bil enostaven član, bil je nekaj posebnega. Umetnik ni skoparil z besedami, so dodali poleg v uvodu zapisanih vrstic. Njegova kritika je bila osebna, neprizanesljiva. "Hote je bil obstranec, samohodec, ni ga bilo mogoče strpati v utečene kritiške kategorije in poimenovanja," so dodali.

Bad painting
Bil je edini resnični predstavnik t. i. bad paintinga, ki je znal iz popularne imažerije - ta je vsebovala vse ustrezne kategorije in vsebine, od Jezusa do pornografije - ustvariti prave mojstrovine ironične domišljije. Viri zanjo so bili veliko bolj široki in svetovljanski, kot bi na prvi pogled sklepali. Njegove rezbarske slike so bile pokrite z najbolj kričečimi barvami, toda izhodišča so bila skrajno intelektualna: japonska umetnost, evropsko slikarstvo 19. in 20. stoletja, eksperimentalna glasba, sodobne raziskave v kemiji, biologiji in nevroznanosti.

Bil je eden redkih popolnoma izvirnih slikarjev slovenskega postmodernizma z velikim ustvarjalnim razponom: od izzivalnega, duhovitega in kritičnega izraza, pa vse do sublimnega, so še zapisali v galeriji ob odprtju razstave, ki ga bo pospremil glasbeni nastop nastop Lada Jakše.

Filozofija Vzhoda
Jože Slak - Đoka je umrl lani avgusta v 64. letu starosti. Njegovo slikarsko ustvarjanje je bilo prežeto s filozofijo vzhodnjaških kultur, estetski vrhunec in novum v slovenskem prostoru so njegove rezljane plošče, poslikane z živimi barvami.

Besedila, ki obravnavajo slovensko slikarstvo zadnje četrtine 20. stoletja, Đoka navadno umeščajo med umetnike, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja prekinili tradicijo visokega modernizma, zavrnili zahtevo po minimalizmu in intelektualiziranju ter sprejeli bolj narativen, eklektičen in živahen, pogosto baročen in nečist izraz. Tako so slikarstvo popeljali v postmodernizem.

Rodil se je leta 1951 v Jablanu na Dolenjskem. Po Srednji kemijski šoli v Ljubljani se je vpisal na Fakulteto za kemijo, a se je izpisal in leta 1971 odšel na Akademijo za likovno umetnost, kjer je diplomiral pri Gabrijelu Stupici. Leta 1980 je odšel v ZDA, se kmalu vrnil v Slovenijo in v letih 1985 in 1987 v Kjotu obiskoval podiplomski študij.

Bivanje na Japonskem je bila ena temeljnih formativnih izkušenj, ki je zaznamovala njegovo delo. Po vrnitvi v Slovenijo je sprva deloval v Ljubljani, pozneje se je vrnil na Dolenjsko. Leta 1993 so mu pripravili veliko retrospektivno razstavo v Moderni galeriji. Za svoje delo prejel več nagrad, nazadnje nagrado Prešernovega sklada leta 2007.