Potrčeva, ki že tri desetletja deluje v polju, ki povezuje arhitekturo na eni ter skulpturaliko, risbo in sliko na drugi strani, bo ena izmed 90 umetnic in umetnikov, ki jih je Birnbaum izbral za oblikovalce glavne bienalne razstave, ki bo letos potekala pod naslovom Fare Mondi/Making Worlds (Ustvarjanje svetov). Ob predstavitvi programa bienala, ki bo potekal med 7. junijem in 22. novembrom, je Birnbaum povedal, da je ustvarjanje svetov za temo bienala izbral zato, ker ta naslov izraža njegovo željo po poudarjanju procesa kreacije: "Umetniško delo predstavlja avtorjevo vizijo sveta, in če to vzamemo povsem dobesedno, smemo umetnost razumeti kot način stvarjenja sveta. Moč vizije ni odvisna od vrste ali kompleksnosti orodij, ki jih umetnik uporabi. Zato bodo na razstavi zastopane vse oblike ustvarjanja: instalacijska umetnost, video in film, kiparstvo, umetnost performansa, slikanje, risanje in parada."
Urbanistične raziskave in vizije v navezi Friedman-Potrč-SaracenoBirnbaum je tako napovedal nadaljevanje smernice, ki je zaznamovala že prejšnje bienale; to je prečenje meja med različnimi umetniškimi disciplinami. Temu nazoru sledi tudi Potrčeva, ki bo s projektom, pri katerem sodelujeta tudi Yona Friedman in Tomas Saraceno, zasedla prav osrednji prostor glavnega razstavišča, imenovanega Palazzo delle Esposizioni. Kleč projekta je izražanje arhitekturnih in urbanističnih raziskav in vizij Yone Friedman v risbah (Marjetica Potrč) in skulpturah (Tomas Saraceno).
Niz vedno referenčnih umetnikov
Na glavni razstavi, na katero je Birnbaum povabil 90 umetnikov, se bosta predstavila tudi umetnika, ki bosta 6. junija prejela beneškega zlatega leva za življenjsko delo. To sta John Baldessari in Yoko Ono. V zvezi z Yoko Ono Birnbaum poudarja, da je ena od umetnikov in umetnic, ki so se na razstavi znašli tudi zato, ker je njihovo delo nenehni vir navdiha za mlajše generacije in je bilo posebej v zadnjih letih vedno znova predmet razprav znotraj mednarodne skupnosti umetnikov. Ob Yoko Ono so kot najbolj referenčni sodobni umetniki navedeni še Gordon Matta Clark, Blinky Palermo, André Cadere, Öyvind Fahlström in Lygia Pape.
Šum v procesu Mihe Štruklja
Marjetica Potrč seveda ne bo edina predstavnica slovenske umetnosti v Benetkah. Tudi letos se Slovenija predstavlja v svojem nacionalnem paviljonu, Galeriji A + A. Letos bo to eden izmed 77 nacionalnih paviljonov; tako kot iz leta v leto raste razstavna površina bienala (letos bo tako bienale prvič zavzel tudi očarljivi vrt Giardino delle Velle, italijanski paviljon v Arsenalu pa so z 800 povečali na 1.800 kvadratnih metrov površine), se povečuje tudi število sodelujočih držav. Povsem prvič bodo svoje zastopstvo v Benetke tako poslali Črna gora, Monako, Gabon, Komorski otoki in Združeni arabski emirati.
Slovenska postavitev nastaja pod vodstvom komisarja Aleksandra Bassina ter s sodelovanjem kuratorjev Alenke Gregorič in Noela Kellyja, glavni akter pa je Miha Štrukelj, ki je svoj projekt naslovil x=0/y=0 - Šum v procesu. Pod tem naslovom bo Štrukelj razstavil svojo raziskavo mehanizma človekove percepcije, katere izsledke bo zapisal z orodji klasičnega slikarstva; pomemben tematski vidik dela bo izražanje vzporednega razmišljanja o percepciji in slikarskem dejanju kot o dveh eksistencialnih dejanjih sodobnega subjekta.
Futuristični intermezzo
Tudi letos bo bienale zaznamoval bogat spremljevalni program, ki ga bo med drugim sestavljalo kar 38 dogodkov različnih mednarodnih organizacij in ustanov. Tudi bienale pa se ne bo izognil spominu na 100. obletnico Futurističnega manifesta. Prav v času inavguracije bienala bodo namreč v palači Ca' Giustinian odprli razstavo The Vision Machine: Futurists in the Biennale (Vizionarski stroj: Futuristi na bienalu).
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje