Ob 150. obletnici smrti Ressla, izumitelja češko-nemškega rodu, ki je služboval tudi v Sloveniji, so v Tehniškem muzeju Slovenija v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo Od vijaka do junaka, ki osvetljuje življenje in delo znanstvenika, ki je deloval predvsem na področjih gozdarstva in lesarstva, velik del svoje izumiteljske dejavnosti pa je posvetil tudi energetiki in prometu. Razstavo bodo spremljala predavanja o Resslu in njegovem času ter delavnice, muzej pa bo izdal tudi knjigo o njegovem življenju in delu.

Razstavo, ki bo na ogled do 3. decembra, je pripravil profesor umetnostne zgodovine in doktor zgodovinskih znanosti Sandi Sitar ob pomoči sodelavcev iz tehniškega muzeja v Bistri in tehniških muzejev v Pragi in na Dunaju, mesta Chrudim iz Češke ter pomorskih muzejev iz Trsta in Pirana.

Vsestranski Ressel tudi o namakanju afriških puščav
Čeprav je Resslov najbolj znani izum ladijski vijak, je s svojimi idejami posegel na različna področja tedanje tehnike, od rudarstva in metalurgije do kemije, gradbeništva, agroživilstva in vojne tehnike. Ukvarjal se je na primer z izboljšavami tal in prišel do zamisli, kako bi egiptovske puščave z namakanjem lahko postale plodne.