Kustosinja Jelena Gagarina, ki je darila državnikom zbrala v razstavnih prostorih moskovske galerije Manež, opozarja, da tradicije obdarovanja v 20. stoletju ni raziskoval skoraj nihče. Česa so se torej ljudje domislili, ko so hoteli obdarili najmočnejšega moža Sovjetske zveze? Lenin je v dar dobil vse, od žarnice s svojo miniaturno lutko v notranjosti, pa do maket vlakcev in radijskega aparata v obliki Kremlja. Stalinu so radi podarjali pipe in tepihe z njegovo izvezeno podobo (leta 1949 je diktator za svoj 70. rojstni dan dobil neverjetnih 32 tisoč daril). Vedno je bilo primerno darilo tudi lutka v ruski narodni noši ali kakšen kos keramike.

Železni Stalin in sladki Brežnjev
Našel se je Stalinov "železni portret" iz žebljev in matic, relief Brežnjeva pa je neki sladkosnedi umetnik ovekovečil tudi v sladkorju; več portretov je narejenih tudi v maniri pravoslavnih ikon. Tako se je nabralo več kot 500 predmetov, ki jih je Gagarina na ogled postavila zato, da bi ljudje razmislili o globljem pomenu daril - ponavadi ljudi namreč ne obdarujemo iz gole nesebičnosti. Neki frizer je tako na primer leta 1933 v Kremlin poslal Leninov portret iz človeških las in mu priložil pismo, da je zelo ponosen, ker je kaj takega storil prvi na svetu. Bi mu lahko predsednik zagotovil "stanovanjce" v Moskvi, da bi se lažje posvečal svoji umetnosti?

Gorbačova so že manj upodabljali
Gorbačova, zadnjega predsednika SZ, na razstavi zastopajo manj megalomanski predmeti. Predvsem gre za (simbolične) ključe mest, tudi Varšave in Prage, pa tudi hokejski dres, ki mu ga je podarila kanadska reprezentanca. Likovno je postavitev oblikoval arhitekt Jevgenij Ass, ki je skušal pokazati, da se za vso to množico predmetov skriva nekakšna kombinacija ljubezni in strahu.