Na razstavi Slovenska zgodovina na poštnih znamkah si je tako mogoče ogledati zbirko znamk, ki jih je slovenski narod na poštne pošiljke lepil v svoji zgodovini v okviru različnih držav, od avstroogrske monarhije do Jugoslavije. Na teh majhnih papirjih se zrcalijo tudi največje zgodovinske spremembe.

Te izražajo zlasti tiste prepisane, ko je država zmagovalka v naglici uporabila znamke poražene, predhodne države in jih začasno pretiskala s svojim imenom in simboli. Tako so na primer junija 1945 dvanajst dni na poštne pošiljke lepili znamke, na katerih je bila Hitlerjeva glava pretiskana z napisom Slovenija. Te so nato kmalu nadomestile nove jugoslovanske s Titovo podobo in napisom DFJ.

Od uradnih do tistih neizdanih
Pod razstavo so se podpisali Jurij Simoniti, Marjan Linasi in Valerija Grabner, pospremili pa so jo tudi z zloženko. Ob postavljanju razstave so se omejili zlasti na uradne izdaje znamk, ogledati pa si je mogoče tudi nekaj neuradnih ali neizdanih.

Različne podobe in napisi na znamkah tako pripovedujejo o slovenski zgodovini od sredine 19. stoletja, ko je to ozemlje sodilo še pod avstro-ogrsko monarhijo, prek dolgoletne zgodovine v jugoslovanski državi do pomembnih mejnikov, ki zaznamujejo samostojno državo.