S postavitvijo, ki bo odprta do 30. septembra, se v muzeju pridružujejo praznovanja 150. obletnice tega velikega arhitekta 20. stoletja. Med zanimivejšimi eksponati razstave so Fabianijevi regulacijski načrti Ljubljane. Po potresu je namreč na lastno pobudo in brezplačno načrt, ki ga je podrobno predstavil v brošuri z naslovom Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane. Brošura je izšla v 300 izvodih in velja za prvo v slovenščini napisano besedilo o urbanizmu.
Načrt je bil podlaga za nastanek mestnega središča z obvozno krožno cesto, ki vodi po Masarykovi, Njegoševi, Roški, Karlovški, Zoisovi, Aškerčevi in ob parku Tivoli. Fabiani je znotraj tega območja zasnoval posodobljeno mrežo ulic, neposredne povezave z železniško postajo in nove trge.
Na obvozni križni cesti je predvidel proge tramvaja in drugega javnega prevoza, opozarjal je tudi na problematiko železniške proge v rastočem mestu. Nekatere njegove zamisli ostajajo aktualne še danes, denimo zaključek obvoznega ringa leta 2012 in postavljeni dvoetažni most pri Cukrarni, ki nosi njegovo ime.
Najlepši secesijski park v mestu
Razstava predstavlja tudi vrsto Fabianijevih stavb. Prva v nizu popotresnih gradenj mesta je bila Krisperjeva hiša ob Slovenskem, današnjem Miklošičevem trgu. Tega je končal sedem let pozneje in je veljal za najlepši secesijski trg v mestu. Leta 1907 je na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ulice načrtoval hišo za ljubljanskega založnika in tiskarja Bamberga, hišo na vogalu Slovenske in Tavčarjeve pa je dal leta 1903 zgraditi župan Hribar. Tudi znameniti Jakopičev paviljon v Tivoliju je nastal po Fabianijevih načrtih, vendar pa je bilo to legendarno razstavišče leta 1962 porušeno zaradi prestavitve železniške proge in gradnje podvozov.
Fabianijev Štanjel
Maks Fabiani se je rodil leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu. Na Tehnični visoki šoli na Dunaju je diplomiral iz arhitekture. Prvo službo je nastopil kot asistent na Tehnični visoki šoli v Gradcu. Po vrnitvi na Dunaj leta 1894 je najprej dve leti delal v ateljeju dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, kjer se je v istem času izobraževal tudi arhitekt Jože Plečnik.
Po selitvi v Gorico je postal profesor umetnostne zgodovine na liceju. Med letoma 1935 in 1945 je bil župan Štanjela, kjer je zasnoval skoraj vse, kar je bilo tam zgrajenega med obema vojnama, med drugim prenovo vile Ferrari in vrta pod njo. Umrl je leta 1962 v Gorici.