Jeseni bodo tako v muzeju Victoria in Albert na ogled postavili 130 zvezkov, v katere je Leonardo zapisoval svoje včasih skoraj "prismuknjene" zamisli in skiciral svoja dela. Kurator postavitve Martin Kemp je zato razstavo označil za zapis toka Leonardovih misli. Muzeji skušajo običajno pridobiti čim bolj znamenita dela velikih umetnikov, v londonskem muzeju pa poudarjajo, da je čar njihovega projekta ravno v tem, da eksponatov njihove razstave skoraj nihče ne pozna.
Kako ljudi privabiti v gledališče?Za vse ljubitelje renesančne umetnosti in občudovalce Leonardovega risarskega talenta bo razstava Experience, Experiment and Design predstavila okoli 60 skic, ki pričajo o umetnikovem zavzetem raziskovanju anatomskih posebnosti človekovega telesa, njegovem zanimanju za oblikovanje gledališke scene in njegovem študiju arhitekturnih elementov.
Leonardovo zanimanje za gledališče ni tako znano, kot je njegovo navdušenje nad mehanskimi izumi. A razstava bo dokazala, da si je Leonardo "belil" glavo tudi z načrtovanjem naprav, ki bi lahko pomagale na gledališkem odru ustvariti pravi spektakel. Med drugim bo predstavljen načrt gričevnate pokrajine, katere griči bi se lahko med predstavo premikali v vertikalni smeri, lahko pa bi se tudi razmaknili in gledalcem ponudili vpogled v podzemni svet boga Plutona.
Naokoli z zvezkom v žepu
130 porisanih in popisanih zvezkov se morda sliši veliko. A Leonardo je svoje beležke prenašal s seboj prav ves čas, da je lahko idejo, ki se mu je porodila, zapisal, še preden bi mu utegnila uiti iz misli. Zato ni presenetljivo, da je bil verjetno med največjimi porabnikipapirja.
Renesančni risani film
Martin Kemp je po pregledu zvezkov Leonarda da Vincija označil tudi za enega od idejnih očetov filma. V Leonardovih zvezkih namreč najdemo številne zaporedne slikice, ki prikazujejo bitja v gibanju. Leonardo je tako pravzaprav narisal "primitiven" risani film. Umetnik naj bi bil menda skoraj obseden s študijem gibanja. Iluzijo gibanja je skušal vedno znova pričarati tudi na svojih slikah. To pa naj bi mu po Kempovem mnenju odlično uspelo pri risbah in slikah bitk. Najboljši primer naj bi menda bil "portret" bitke pri Anghiariju.
V muzeju kraljice Viktorije in kralja Alberta pričakujejo, da si bo postavitev želelo ogledati vsaj 150.000 obiskovalcev. Številne naj bi k obisku spodbudilo tudi prebiranje knjige Da Vincijeva šifra avtorja Dana Browna, v kateri pomembno vlogo odigra tudi da Vincijeva Mona Liza.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje