Razstavo je v državnem zboru pripravil Svet arhitektov Evrope ob svoji 20-letnici. Po besedah predsednika državnega zbora Ljuba Germiča razstava ponuja na ogled primere trajnostnih bivališč za boljši trajnostni razvoj oziroma energetsko varčna bivališča iz vse Evrope. V uvodnem nagovoru je poudaril pomen habitata, našega skupnega bivališča, v katerega "človek prepogosto vstopa neizprosno, brez zavedanja posledic". Ob tem je poudaril, da je Slovenija zakladnica naravnih lepot.
Prepričan je, da odlične primere najdemo tudi doma ter navedel območje Nature 2000, Camping Bled, ki s svojo zeleno trajnostno usmeritvijo dobiva najrazličnejša priznanja, na področju trajnostno usmerjenega gospodarstva pa je kot odličen zgled izpostavil podjetje Pipistrel, ki sodi v sam svetovni vrh in se trenutno poteguje za lovoriko energetsko najvarčnejšega letala, ki jo podeljuje ameriška vesoljska agencija Nasa. Hkrati pa je opozoril, da nam je naravno bogastvo "povsem samoumevno, dokler katera izmed teh 'samoumevnih danosti' ni ogrožena ali morda celo za vedno izgubljena. Prevladujoč gospodarski interes se bo v prihodnosti moral bistveno prilagoditi okoljskemu ravnovesju."
Kako naj današnja mesta in velemesta zagotovijo zdrave bivalne pogoje?
Poleg Germiča sta zbrane nagovorila še minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, Roko Žarnić ter predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Andrej Goljar. Žarnić je spomnil, da je generalna skupščina Združenih narodov prvi ponedeljek v oktobru razglasila za svetovni dan habitata zato, da bi na ta dan organizirali dogodke, s katerimi bi spodbudili razmišljanje o današnji vlogi mest in naselij ter odgovornosti za zagotavljanje zdravih, varnih ter vsem dostopnih človeških bivališč.
Po Žarnićevih besedah smo se prvič v zgodovini človeštva znašli na točki, ko v mestih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Na svetu ima trenutno okoli 20 mest več kot deset milijonov prebivalcev. Ker je svet priča nenehnim spremembam, se zastavlja poglavitno vprašanje, na kakšen način zagotoviti kakovostne pogoje za življenje in delo v spremenjenih razmerah. Ta vprašanja sodijo v okvir trajnostnega prostorskega razvoja mest, ki morajo nujno upoštevati tudi podnebne spremembe, je poudaril.
Kompleksna bivališča, ki bodo spremenila gradbeni sektor
Razstava, ki je bila lani na ogled tudi v Evropskem parlamentu, predstavlja 32 najboljših primerov trajnostne arhitekture iz vse Evrope, je povedal Goljar. Meni, da je tematika posvečena izredno kompleksnim primerom bivališč, ki bodo spremenila dozdajšnji gradbeni sektor. Ta se bo moral spopasti z omejenimi količinami energetskih dobrin, minljivo naravo virov, z drugačnim ravnanjem z vodo in odpadki ter z uporabo obnovljivih virov. Meni, da bodo potrebne dolgoročne sistemske rešitve, ki jih bo treba tudi sistemsko vgraditi v zakonodajo, pri čemer bo imel po njegovih besedah pomembno vlogo tudi parlament.
Le rešitve na papirju ali tudi možnost realizacije?
Predsednik države Danilo Türk, ki je prevzel tudi častno pokroviteljstvo tedna arhitekture in prostora, je ob odprtju razstave, ki obenem začenja Teden arhitekture in prostora, izrazil željo, "da bi znali te vizualne rešitve tudi realizirati".
Razstavo, ki bo odprta do petka, 7. oktobra, so pripravili Arhitekturni svet Evrope, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inštitut za politike prostora, ministrstvo za okolje in prostor ter državni zbor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje