Prav te tradicije so postale predmet njegove satirične destrukcije, iz katere naj nastanejo nove umetniške forme. Dadaizem je tako zagovarjal vrnitev k otroški primitivnosti in spontanosti ter bil za popoln prelom z umetnostno tradicijo.

Ob 100. obletnici njegovega nastanka je do 1. maja 2016 v züriškem razstavišču Kunsthaus na ogled razstava Dadaglobe Reconstructed, pri kateri gre za predstavitev enega najobsežnejših projektov dadaizma - Dadaglobe, ki pa do zdaj zaradi finančnih težav ni bil realiziran.

Dada razmišlja in deluje globalno
Dadaglobe je v Romuniji rojeni umetnik Tristan Tzara (1896-1963) nameraval realizirati kot antologijsko predstavitev del umetnikov dadaizma. Tzara, eden izmed ustanoviteljev gibanja, si je tako leta 1921 zamislil zbirko, ki bi vsebovala 200 del nekaterih glavnih predstavnikov dadaizma, projekt pa je poimenoval Dadaglobe.

Dada živi!
Projekt Dadaglobe je postopoma poniknil v pozabo. Leta 2005 pa je kuratorka v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku (MoMA) Adrian Sudhalter opazila serijske številke na nekaterih delih, ki so bila vključena na retrospektivo dadaizma v Muzeju Beaubourg v Parizu.

"Ko sem zagledala te številke na hrbtni strani del, sem se začela spraševati, kaj pomenijo." Lotila se je arhivov knjižnice Jacques Doucet v Parizu, kjer hranijo veliko materiala, povezanega z dadaizmom in nadrealizmom, saj ji radovednost ni dala miru. Sudhalterjeva je nato v arhivu odkrila seznam, ki se je ujemal s številkami na delih, vključenih v že omenjeno retrospektivo. Postopoma je spoznala, da ima v rokah popoln seznam del za Tzarov projekt Dadaglobe in se odločila, da ga košček za koščkom ponovno sestavi. "Bilo je pravo detektivsko delo." je sklenila kuratorka.

V Zürichu je zdaj zbrana večina del, ki jih je Tzara vključil v svoj Dadaglobe. Gre za okoli 160 del približno 40 umetnikov z različnih koncev sveta. Med drugim je mogoče videti dela ustvarjalcev, kot so bili Max Ernst, Hans Arp in Sophie Taeubeur.