Klimtova dela in antični eksponati so razstavljeni v Oranžeriji dvorca Spodnji Belvedere, kjer bodo na ogled do 8. oktobra. Razstava Klimt in antika ima podnaslov Erotična srečanja. Postavitev želi osvetliti dialog med deli avstrijskega slikarja Gustava in antično umetnostjo, na ogled pa med drugim postavlja tudi ilustracije, ki jih je Klimt pripravil za izdajo Lukijanovega dela Pomenki heter, ki je izšlo leta 1907. Antični pesnik Lukijan (120–185) je v delu zapisal 15 dialogov, v katerih si hetere delijo vsakodnevne skrbi. Klimtove risbe dopolnjuje še oblikovanje Wiener Werkstätte in Josefa Hoffmanna.

Klasična forma v secesijski ornamentiki
Postavitev, ki ob Klimtovih delih razstavlja primere klasičnega antičnega vaznega slikarstva in odlitke kipov, ki so navdihnili umetnika, ilustrira temeljni premik v Klimtovem razumevanju antike. Medtem ko njegova zgodnja dela pod vplivom historicizma razkrivajo umetnikovo zanimanje za detajle klasične umetnosti, je po letu 1900 Klimt duh antike prevedel v svoj lasten formalni jezik. Morda najimenitnejši primer Klimtove interpretacije antike je znameniti Beethovnov Friz iz leta 1902, ki bo na razstavi zastopan z repliko.

Osrednja figura dunajske secesije
Gustav Klimt se je rodil leta 1879 na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je deloval pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten atelje, v katerem se je posvetil predvsem stenskemu slikarstvu. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija (Wiener Sezesion). Umetniki secesije so se upirali tedanji klasični umetniški smeri in si prizadevali za preporod umetnosti.

Med letoma 1900 in 1903 je Klimt ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju, ki pa so sprožile pravi škandal. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil prav Beethovnov friz, ki ga je slikar izdelal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902.