Hitler in njegovi sodelavci so želeli slovanske narode odstraniti z obličja sveta. Foto: AFP
Hitler in njegovi sodelavci so želeli slovanske narode odstraniti z obličja sveta. Foto: AFP
Mit o slovenskem vojaku
Pohodniki po Poti spominov in tovarištva se poklonijo vsem borcem za svobodno Slovenijo. Foto: RTV SLO

Tradicionalni pohod po trasi bodeče žice, ki je med letoma 1942 in 1945 obdajala Ljubljano, bo letos potekal že petdesetič. Okrogli jubilej pohoda po poti, ki so jo tedanje ljubljanske občine v osemdesetih razglasile za zgodovinski spomenik in spomenik oblikovane narave, je bil povod za postavitev razstave Pot spominov in tovarištva - 50 spominskih pohodov.

Spomin na skorajšnjo tragedijo
Postavitev Pot spominov in tovarištva - 50 spominskih pohodov predstavlja za Ljubljančane eno najbolj tragičnih obdobij, ko je bila prihodnost slovenskega naroda popolnoma nejasna in ko so nacisti Slovence razglasili za enega od narodov, ki bi ga bilo dobro "spraviti s poti".

Od poti groze do zelenega prstana
V uvodniku k razstavi je Matjaž Kmecl zapisal, da je pot okoli Ljubljane spomenik neukrotljivosti vere v svobodo in zmagovitost človečnosti, obenem pa je pot Spominov in tovarištva tudi spomenik današlji in prihodnji Evropi, ki je svojo etiko zgradilka ravno na izkušnji morije druge svetovne vojne.

Če je bil nekoč bodeči obroč meja, ki je Ljubljančane ločevala od zunanjega sveta, je Pot spominov in tovarištva danes zeleni prstan, ki sprošča in vabi, je še zapisal Kmecl. Prvi pohod okoli Ljubljane je bil organiziran 23. junija 1957, mestni svet pa je že isto leto sklenil, da bo pohod odslej potekal 9. maja, na praznik Ljubljane. že tedaj so bili postavljeni tudi temelji za spomeniško varstvo zgodovinsko pomenljive poti. Mestni svet je namreč sprožil postopek za zavarovanje trase in ostankov žične zapore.