Oglas
To lahko izveste v Muzeju novejše zgodovine, v katerem so predstavili razstavo Utrjena Ljubljana - žični obroč okoli Ljubljane 1942-1945. Razstavo sta zasnovala Anton Marn in Aleksander Jankovič Potočnik, izhodišče zanjo pa je bila študija slednjega, ki je pripeljala tudi do izida knjige, po kateri je razstava dobila naslov.
Nov pristop k predstavitvi žičnatega obroča
Žični obroč okoli Ljubljane je bil že večkrat predstavljen, projekt Alesandra Jankoviča Potočnika pa to temo predstavlja nekoliko drugače oziroma z novih zornih kotov. Avtor knjige in soavtor razstave se je trudil žični obroč z utrdbami, ki so ga dopolnjevale, prikazati tako nazorno, da bi si obiskovalci razstave in bralci knjige lahko živo predstavljali podobo meje, dovoljenja za prestop katere si ni bilo lahko priskrbeti. Poudarek na vizualni nazornosti predstavitve nas ne sme presenetiti.
Aleksander Jankovič Potočnik je namreč diplomirani arhitekt, ki je opravil tudi podiplomski študij animacije in interakcijske multimedije na univerzi Swinburne University v avstralskem mestu Melbourne. Utrjena Ljubljana - žični obroč okoli Ljubljane 1942-1945 ni prvi raziskovalni podvig, s katerim je potočnik raziskoval obdobje druge svetovne vojne. Leta 2004 je že izdal knjigo Rupnikova linija in Alpski zid, o utrdbeni arhitekturi pa prispevke redno objavlja že od leta 1999. To mu je prineslo tudi članstvo v mednarodnem združenju Fortress Study Group (Skupina za preučevanje utrdb).
Bunker pred Muzejem novejše zgodovine
Prihod razstave je že pred njenim odprtjem napovedala postavitev replike enega od bunkerjev, kakršne so Italijani postavili vzdolž žičnate meje. Bunker pred ploščadjo Muzeja novejše zgodovine je obenem tudi spomenik slovenske arhitekturne dediščine. Vanj so namreč vzidani zidaki podrtih stavb, med drugim iz Šumija in portoroškega hotela Palace
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje