Bridget Riley se je 'vključila' v vplivno gibanje optične umetnosti, ki je zaznamovalo šestdeseta. Foto:
Bridget Riley se je 'vključila' v vplivno gibanje optične umetnosti, ki je zaznamovalo šestdeseta. Foto:
Gilbert in George
Brez posrečenega ustvarjalnega para Gilbert in George pač ni mogoče predstaviti sodobne britanske umetnosti. Foto: EPA
Francis Bacon: Head VI
Malo ljudi bi si želelo v dnevno sobo obesiti pogosto strašljive slike Francisa Bacona. A to poznavalcem likovne umetnosti ne preprečuje, da ne bi Bacona razglašali za morda celo najboljšega britanskega slikarja obdobja po 2. svetovni vojni.

Eno izmed njenih središč je bila zagotovo Velika Britanija, in na to nas opominja razstava How to Improve the World - 60 Years of British Art, ki so jo odprli v galeriji Hayward v Londonu. Postavitev bo do 19. novembra predstavljala dela 100 britanskih umetnikov, ki so zaznamovali povojno umetnost na Otoku. Galerija Hayward kot vrhunce razstave po izboru kuratorjev Michaela Archerja in Rogerja Malberta postavlja dela Head VI Francisa Bacona - delo iz leta 1949 je tudi eden izmed znanilcev vzpona britanske umetnosti -, Smash dvojca Gilgert in George, He Tried to Internalise Everything danes že pregovrno zloglasnega Damiena Hirsta, Movement in Squares Bridget Riley in Wild Talents Susan Hiller.

Večplastni procesi preobrazbe tradicionalne Britanije
Sprehod skozi razstavo, ki bo predstavljala del zbirke Umetniškega sveta (Arts Council), bo omogočil ne le spoznavanje slogov, ki so bili v določenih letih po koncu druge svetovne vojne 'modni' v srenji likovnih umetnikov, ampak bo razkril tudi nekaj o stanju v britanski družbi v tem obdobju. Galerija Hayward bo tako tudi prizorišče prikaza spreminjanja 'tradicionalne' Britanije v eno najpestrejših večkulturnih družb na svetu. Poleg tega pa se je v Britaniji v tem obdobju zgodila tudi velika preobrazba v načinu razmišljanja o politiki in družbi na sploh. To pa so zaznali tudi umetniki in upoštevali pri svojih delih.

Načrtna 'diplomatska' akcija
Zbirka Arts Councila je nastala leta 1946, namen njene ustanovitve pa je bil širjenje poznavanja britanske umetnosti doma in v tujini. To svoje poslanstvo zbirka dobro opravlja, saj je bila že pogosto predstavljena tudi v tujini. Poleg tega je ne pesti 'historičnost'. Zbirko namreč redno dopolnjujejo z deli mladih britanskih ustvarjalcev, ki tradicionalne forme vizualne umetnosti dopolnjujejo z videom, s fotografijo, z računalniško umetnostjo in celo z zvokom. Do danes se je tako v zbirki nabralo že več kot 7.500 del več kot 2.000 umetnikov. Umetniškemu svetu tako zares ne moremo očitati pretirane selektivnosti pri pojmovanju inovativne britanske umetnosti, s katero se je mogoče 'postaviti' tudi v tujini.