"Na razstavi je nekaj zelo zanimivih in nenavadnih predmetov, na primer posoda za gojenje polhov, ki so bili v rimskem času poslastica," je pojasnila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren, ki je tudi avtorica glavnega projekta Debata o kuhinji.

Rimska kulinarika je vplivala na prav vse kuhinje zahodnega sveta, tudi na našo. Ima bogato zgodovino, saj se je razvijala dolga stoletja in predstavlja nekakšen povzetek značilnosti kuhinj stare Grčije, pa tudi iz Orienta. Čisto vsaka rimska hiša ali stanovanje z jedilnico je običajno imelo prostor za kuhinjo. V večnadstropnih stavbah so bili veliki, udobni apartmaji z jedilnico in kuhinjo predvsem v nižjih nadstropjih. V višjih nadstropjih pa stanovanja kuhinj niso imela, pač pa so v njih kuhali na majhnih prenosnih ognjiščih, ki so jih v zimskem času uporabljali tudi za ogrevanje, so zapisali v opisu razstave.

Prebivalci revnih rimskih stanovanjskih četrti, kjer ni bilo ne vode ne kuhinj, so napol pripravljeno hrano nosili v končno obdelavo v najbližjo taverno, vodo pa so prinašali iz javnih vodnjakov. V vilah je bil kuhinji namenjen zelo skromen prostor, postavljena pa je bila na majhno notranje dvorišče poleg latrine, ki je bila največkrat povezana s cisterno za deževnico. V velikih hišah s kopalnico ali termami je bila kuhinja samostojen prostor z dimnikom, ki je odvajal dim in neprijetne vonjave.

Rimske kuhinje so bile majhne in temne. Glavni del kuhinje je predstavljalo ognjišče, praviloma postavljeno v kot, pravokotno in od 110 do 130 cm visoko ter 80 cm široko, z odprtino za drva. V kuhinji so samo pekli in kuhali, jedi pa so pripravljali v atriju ali v drugih prostorih gospodarskega trakta, kjer je bila tudi shramba.

Najpomembnejši prostor v hiši
Kuhinjo so si vzeli za glavno temo, ker po besedah Korenove predstavlja najzanimivejši in najpomembnejši prostor v hiši. "Po navadi je najdražji prostor, ker mora biti opremljen z največ instalacijami in je do izuma osebnih računalnikov tudi bil tehnološko najsodobnejši del hiše. Kuhinja je tudi središče doma, osrednji prostor razprav. Kuhinjo so imeli za izhodišče številni literati. Kuhinja je prostor, kjer se spopadajo tradicionalne vrednote z razvojem," je pojasnila.

Debata o kuhinji - Kitchen debate predstavlja tudi zaključek muzejske raziskave o podpohorskih lesarskih obratih. Na Pohorju se je namreč v drugi polovici 18. stoletja razvila živahna lesna proizvodnja, v kateri so lesno surovino predelovali v različne izdelke, ki so jih po cestah in reki Dravi dostavljali do kupcev.

Politična debata kot navdih za poimenovanje
Naslov razstave je interpretacija poimenovanja politične debate na najvišji ravni, ki jo je sprožila za politiko tako obskurna tema, kot je kuhinjska oprema. Kitchen debate oziroma kuhinjska debata se je vnela med Nikito Hruščovom in Richardom Nixonom 24. julija 1959 ob odprtju ameriške nacionalne razstave v Moskvi, na kateri so Američani prikazali štiri sodobne kuhinje, opremljene z najnovejšimi kuhinjskimi aparati. Medtem ko so Rusinje v dolgih vrstah čakale na ogled ameriških modernih kuhinj, njihov partijski sekretar na razstavi ni videl zgolj proizvodov, ki lajšajo gospodinjska opravila, ampak tudi intenco kapitalizma, da iz gospodinj napravi brezpravne potrošnice, je še pojasnila Korenova.

Kuharica čedna - hvale vredna
Ta teden je sledilo tudi odprtje instalacije Tanje Devetak in Eduarda Čehovina z naslovom Kuharica pridna, čedna je vse hvale vredna. Avtorja sta se osredotočila na vezenine na kuhinjskih in stenskih prtičih ter misli, ki so upodobljene na njih.

Projekt Debata o kuhinji bodo v muzeju izvajali do konca prihodnjega leta, uradno pa so ga zagnali prejšnji teden z razstavo kuhinjskega pohištva, pripomočkov, posod in tekstila, ki jih hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Najstarejši razstavljeni predmet so vratca stenskih omar z začetka 17. stoletja, najmlajša pa je Marlesova kuhinja Maksima iz leta 1970, ki je bila v uporabi še lani.