Razstava Vizije so - projekti za Ljubljano predstavlja 18 arhitekturnih rešitev za razvoj Ljubljane, ki pa so vse ostale le na ravni načrta. Kot sta na predstavitvi dejali avtorici razstave, arhitektki Ilka Čerpes in Andreja Jug, društvo arhitektov z razstavo "ponuja roko" mestni upravi, saj si želijo, da bi se mestno jedro končno uredilo tako vzorno, kot so to po njunem mnenju storili v ljubljanskem centru BTC.

Arhitekt Miha Dešman je dejal, da je razstava Vizije so projekt civilne strokovne javnosti, ki na podlagi javne predstavitve konkretnih in uresničljiv arhitekturnih vizij odpira dialog z mestom. Kot je poudaril, je arhitekturno društvo "korektiv dogajanja v mestu", pogosto opozarjajo na težave in napake, toda želeli bi si drugačno vlogo in dejavno sodelovati pri gradnji mesta.

Kaj vse bi popravili?
Razstavljeni arhitekturni projekti, ki obravnavajo tudi rešitve za Cukrarno, Kolizej, Tobačno Ljubljana, sistem garažnih rešitev v središču Ljubljane, mestno železnico, mostova čez Ljubljanico in Gradaščico ter številne druge, po besedah Dešmana "le tlijo" in doslej še niso naleteli na javno refleksijo. Razstava projektov, ki so plod javnih in zasebnih naročil ali pa so nastali kot del pedagoškega procesa na Fakulteti za arhitekturo, je tako "napoved možnega" in predvsem pobuda mestni občini za boljše sodelovanje.

Idej ne manjka - pozneje pa se ustavi
Pri Društvu arhitektov Ljubljane kot "dober znak" interpretirajo že pripravljenost občine, da jim je za potrebe razstave, ki bo na ogled do 4. februarja, odstopila prostore v Kresiji, je poudarila Ilka Čerpes, sicer docentka za urbanizem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Razstava je namenjena širši javnosti, so povedali organizatorji. Pri tem želijo opozoriti na številne ideje, ki so si jih arhitekti zamislili za razvoj Ljubljane. Žal projekti ostajajo na točki vizij, kar je, tako pravi Jugova, za arhitekte pogosto zelo frustrirajoče.

Mesto za tretje tisočletje
Pri Društvu arhitektov Ljubljane so tudi prepričani, da je organizacijska struktura mestne uprave potrebna prevetritve in posodobitve, saj ni prilagojena sodobnemu razvoju, ki je hiter in nepredvidljiv, zato ne prenaša počasnih reakcij, okostenelosti in zbirokratiziranosti.

Čerpesova, Jugova in Dešman so napovedali še več podobnih razstav, ena med njimi naj bi bila posvečena tudi arhitekturnih rešitvam na temo prometa v prestolnici.