Od razpustitve kartuzije Žiče leta 1782 ni bilo na enem mestu še nikoli predstavljenih toliko rokopisov, ki jih je nekoč hranila samostanska knjižnica v Žičah. Foto: Narodna galerija
Od razpustitve kartuzije Žiče leta 1782 ni bilo na enem mestu še nikoli predstavljenih toliko rokopisov, ki jih je nekoč hranila samostanska knjižnica v Žičah. Foto: Narodna galerija
Oblikovanje črk, še posebej inicialk, je bilo posebna umetnost, ki je do danes skoraj izumrla. Foto: Narodna galerija
Kartuzijanski antifonar
Rokopisi iz Žičke kartuzije ilustrirajo tudi razvoj pisave v obdobju več stoletij. Foto: Narodna galerija
Žički rokopisi v Narodni galeriji

Do danes so se ohranili tudi nekateri rokopisi iz kartuzije Žiče. 29 si jih lahko ogledate v Narodni galeriji. Razstava Srednjeveški rokopisi iz kartuzije Žiče (1160-1560) poleg rokopisov predstavlja tudi umetnine, povezane z Žičko kartuzijo. Da bi bila zgodba o kartuziji še bolj izčrpna, pa je del postavitve tudi predstavitev arhitekture Žič.



Glasnik razsvetljenstva Jožef II. ukine samostane
Čeprav po razpustitvi kartuzije Žiče leta 1782 - razpustitev je sledila odloku razsvetljenega habsburškega monarha Jožefa II., ki je ukinil samostane - še nikoli ni bilo na enem mestu zbranih in javnosti predstavljenih toliko rokopisov iz Žič, pa je to vendar le manjši del rokopisnega gradiva iz tega menda v svojem času celo enega najpomembnejših samostanov v Evropi. Danes je menda mogoče identificirati 220 rokopisov, ki imajo izvor v Žičah. Paolo Santonino, spremljevalec vizitacijskega škofa, ki ga je v slovenske kraje, ki so bili del oglejske škofije, poslal oglejski patriarh, pa je leta 1487 zapisal, da premore knjižnica kartuzije Žiče kar okoli 2.000 rokopisov.

Pomen v zgodovini slovenske kulture
Temu izpričanemu bogastvu se ne gre čuditi. Kartuzija v Žičah je bila namreč nekoč celo sedež generalnega priorja kartuzijanskega reda in to je tudi potrditev vpetosti samostana v evropsko kulturno življenje. Seveda je bil samostan močno vpet tudi v slovensko kulturno mikrookolje in tudi zato je razstava v Narodni galeriji po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki pomembna točka pri oblikovanju nacionalne zavesti in identitete.

Pomemben element razstave je tudi predstavitev arhitekture Žičke kartuzije. Danes je namreč samostan ruševina, zato si je težko predstavljati, v kakšnem okolju so delali in živeli menihi. Ti so se v Žičah ustalili okoli leta 1160, ko je štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec ustanovil prvi kartuzijanski samostan v nemških in čeških deželah, ustanova pa je postala tudi materinska ustanova za vrsto kartuzijanskih samostanov na tem območju. Žiče so bile tudi intelektualno središče, saj so si v knjižnici gradivo izposojali tudi nekateri, ki so morali do nje premagati na desetine kilometrov.
Žički rokopisi v Narodni galeriji