Oglas
Po besedah Stelle Panayotove, strokovnjakinje za stare rokopise, ponuja razstava vpogled v evropsko "proizvodnjo" rokopisnih zvitkov in bogato okrašenih knjig med 6. in 16. stoletjem.
Dve mojstrovini z Britanskega otočjaNekaj izmed artefaktov oxfordske razstave je sploh prvič predstavljenih širši javnosti. Ena od najbolj dragocenih razstavljenih knjig je zbirka psalmov iz Macclesfielda iz 14. stoletja, ki jo krasijo natančno izrisane ilustracije in z zlatimi lističi okrašene inicialke na začetku strani.
Tudi druga velika znamenitost razstave je bila stoletja v lasti Britancev. To je Biblija iz 7. stoletja, ki jo je na britanske otoke prinesel sveti Avguštin, ki mu pripisujejo tudi zasluge za pokristjanjenje Britanije.
Najlepše so cerkvene bukve
Velik del iluminiranih knjig so verski spisi, saj so bili cerkveni voditelji redni naročniki mojstrsko oblikovanih rokopisov in knjig, na razstavi pa je predstavljena tudi sekularna kaligrafska umetnost. Prestižne izdaje so bile tako na primer deležne tudi zgodbe Geoffreyja Chaucerja, znanstvene in medicinske knjige.
Lepa knjiga kot izraz bogastva
Čeprav je bila izdelava iluminiranih knjig izredno draga in mojstrov, ki so obvladali to "rokodelstvo", ni bilo na pretek, so se do danes ohranili številni čudoviti primerki. Lastništvo "okrancljanih" knjig je namreč med srednjeveškim, še bolj pa renesančnim, plemstvom veljalo za znak prestiža in bogastva, zato so grofi in princi kar tekmovali, kdo bo naročil bolj imeniten izdelek.
Kot navdušen naročnik ilumuniranih listin in knjig je še posebno slovel Giovanni di Medici, ki se je kasneje na prestol katoliške cerkve povzpel kot papež Leon X. Po izvolitvi je o svojem navdušenem kupovanju knjižnih umetnin izjavil: "Dolgo sem čakal na ta trenutek in sedaj mislim uživati."
Pri delu ni smelo biti nobene napačne poteze
Izdelava iluminiranih knjig ni bila težavna le zaradi natančnega izrisovanja inicialk in podob ter zaradi težavnega oblikovanja ornamentov iz zlatih lističev, temveč tudi zaradi problematične priprave pergamenta. Umetniki so skice na krhkem pergamentu smeli le na rahlo zarisati z ogljem, te so prevlekli s črnilom in šele nato so smeli nalepiti zlate lističe, ki jih je bilo na koncu potrebno še premazati z loščilom, da so tudi po več letih ohranili sijaj. Če pa se je mojster le enkrat zmotil, je bilo delo uničeno, saj zarisanih potez na pergamentu ni bilo mogoče popraviti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje