Gre za konstruktivističnega slikarja, ki so ga ponovno 'odkrili' po padcu berlinskega zidu, in ki velja za pomembnega predstavnika te likovne smeri. Zanimanje za Waldmanna se je začelo ob odkritju petdesetih njegovih del pri nekem preprodajalcu umetnin, kasnejše raziskave pa so pokazale, da so njegova dela prispela tudi do Nemčije, Italije, Belgije, Francije, Ukrajine in celo v ZDA. Strokovnjaki so kot njegova razpoznali skoraj devetsko del, ko so našli njegove sorodnike in jih vprašali, zakaj umetnik ni razstavljal (zato ga tudi ni najti v umetnostni literaturi njegovega časa), pa so dejali, da tega ni želel.

Žrtev sovražnikov sodobne umetnosti?
Danes pa to dejstvo v večji meri pripisujejo razmeram, v katerih je umetnik živel, pod režimom sprva nacistične in nato stalinistične cenzure, ki sta bili do sodobne umetnosti neprizanesljivi. O umetnikovem življenju je znanega zelo malo; najverjetneje se je rodil v osemdesetih letih 19. stol., umrl pa je leta 1958 v delovnem taborišču v Sovjetski zvezi.

Udarna dinamična vizija
Waldmannovo ustvarjanje je zelo raznovrstno in nikoli ni pripadalo le enemu gibanju. Njegova zgodnja dela so abstraktna, venda pa se je kmalu obrnil proti konstruktivizmu, med močnejše vplive na njegovo ustvarjanje pa sodita še dadaizem in nadrealizem. Umetnikove oblike v osnovi izvirajo iz uničenja klasične podobe, ki jo nadomesti dinamična vizija, kar je značilnost konstruktivizma, po drugi strani pa ga njegova odzivnost na dogajanja v okolju in njihovo raziskovanje ter samosvoje interpretiranje povezujeta predvsem z dadaizmom.

Waldmannova dela so primerjali s stvaritvami umetnikov, kot so na primer Schwitters, Heartfield, Haussmann, po drugi strani pa tudi Rodčenko in Majakovski. V umetnikovih delih lahko najdemo tematike, ki se tičejo filma, politike, literature, gledališča, pa tudi mest in strojev.

Tudi socrealistični plakati
V galeriji so pripravili pregled njegovih del, obiskovalci pa bodo do konca januarja lahko spoznali tudi različna dela ruske umetnosti od začetka 20. stol. do plakatov iz obdobja socrealizma. Na ogled so postavili izbor del iz Bodenschatzove zbirke, ki so jih v Baslu v Švici zbirali več kot trideset let, med katerimi so tudi redki Malevičevi plakati. 'Plakatno' umetnost pa na postavitvi zastopajo tudi izbrana dela Ivanova, Mijakovskega, Filonova, Korovina, Sorjonova, Benoisa, Nicolaia, Otročenka, Dimitrijenka in Lebedeva.