Kip Kate Moss sicer izpolnjuje vsa merila estetike, ni pa ga mogoče razglasiti za vrhunec izvirne umetnosti. Foto:
Kip Kate Moss sicer izpolnjuje vsa merila estetike, ni pa ga mogoče razglasiti za vrhunec izvirne umetnosti. Foto:
Kate Moss
Kaj bi na umetnost, ki jo je navdihnilo njeno telo, porekla Kate Moss? Foto: EPA
Gary Hume: Kate Moss
Delo Garyja Huma je ujelo duha kreativnosti z začetka devetdesetih.

Kip britanskega umetnika Marca Quinna z naslovom Sfinga, ki so ga javnosti predstavili v začetku aprila, naj bi tako povsem ustrezal duhu britanskih umetnikov, ki so tako kot številni Britanci podlegli obsedenosti s slavnimi osebami. Ob pomanjkanju izvirnosti in navdiha so tako "tržno nišo" poiskali v upodabljanju zvezdnikov. Takšna dela naj bi namreč v galerije pritegnila številne "ljubitelje umetnosti". Tako naj bi se britanska likovna umetnost ponovno znašla na duhovni ravni viktorijanske dobe.



Preblisk iz zgodnjih devetdesetih
Nekoč je kazalo drugače. Na začetku devetdesetih je z vzponom mlade generacije britanskih likovnih umetnikov, ki so pogumno začeli raziskovati nestabilno mejo med likovno umetnostjo in performansom, kazalo, da se je Britanija izkopala "iz srednjega veka". Pred petnajstimi leti je tako otoška umetnost doživljala največji kreativni razmah na svetovni umetniški sceni po razcvetu poparta in vzpona performansa v ZDA v šestdesetih.

V črno je zadel le Gary Hume
Tudi eden od prvih umetniških portretov Kate Moss še ni napovedoval zatona kreativnosti. Gary Hume je leta 1996 izdelal "warholijanski" portret že tedaj slovite manekenke. A to ni bil običajen portret. Hume je na čedni obraz Kate Moss "poveznil" kovinsko masko in naredil zvezdnico popolnoma nerazpoznavno.

Po pisanju časopisa Guardian je bil brezizrazen obraz modela krut odsev dejanskega stanja v britanski družbi druge polovice devetdesetih. Britanija je bila na vrhuncu obdobja zmagovitega pohoda laburistične stranke, ki je popkulturo, ki je do danes očitno prežela prav vsa področja življenja Britancev, zanesla celo v politiko.

Temeljita umetniška obdelava zvezdnikov lahko na kreativen način poda zanimivo sporočilo, zgolj prenos njihovih telesnih potez na slikarsko platno ali njihovo ovekovečenje v kamnu pa sta značilna za idejno siromašno umetnost. Tako lahko razumemo tudi portreta gole Kate Moss, ki sta ju naslikala Lucian Freud in Sam Taylor-Wood. Njuno delo ni prav v ničemer nadgradilo vsebin ženskega tiska. S svojim "prizanesljivim" delom sta le dodala gradnik v procesu izgradnje globoge fascinacije z življenjem ključnih igralcev v industriji zabave.