To je že peta tematska razstava, ki prinaša ugotovitve arheoloških raziskav na trasi pomurske avtoceste pred njeno gradnjo in predstavlja obdobje mlajše železne dobe. Izkopavanja, ki so na trasi pomurske avtoceste potekala med letoma 1999 in 2007, so prinesla popolnoma novo razumevanje mlajše železne dobe. Gre za obdobje, ki so ga Kelti še posebej zaznamovali. Arheologi so odkrili prve keltske naselbine in grobišča iz časa od konca 3. do prve polovice 1. stoletja pr. n. št., naselbine pa so bile strnjene na ravnici južno od Murske Sobote.

Po besedah avtorja razstave Branka Kermana so v zemljankah in nadzemnih stavbah s pripadajočimi jamami različnih namembnosti našli enojne ali dvojne lončarske peči. Takšna oblika keltske poselitve je bila do nedavnega na celotnem slovenskem prostoru nepoznana, zato pa je znana v sosednji Zalski županiji na Madžarskem, na Slovaškem, Češkem ter Spodnjeavstrijskem.

"Razstava o materialni in bivalni kulturi Keltov poskuša s pomočjo rekonstrukcij zemljank, lončarskih peči, številnih oblik keramičnih posod ter moške in ženske noše nazorno in didaktično predstaviti dediščino keltskega življa v Prekmurju. Z odkritjem poselitve, ki je pripadala keltskim priseljencem s severovzhoda in je trajala vse do prihoda Rimljanov, se je pokazalo, da je bil naš prostor zelo povezan s keltskim svetom v panonskem in tudi v širšem srednjeevropskem prostoru," razlaga.

Ljudstvo, ki se je balo le tega, da jim nebo ne bi padlo na glavo
Kelti so prekmursko ravnico naseljevali vse do prihoda Rimljanov, verjetno pa tudi še pod njihovo nadvlado. Kerman jih opisuje kot posebno ljudstvo, ki se je balo edino tega, da jim nebo ne bi padlo na glavo. "Bili so bojevniki, živeli za pustolovščine, s pohodov prinašali razne trofeje, bili so poljedelci, tkalci, kovači in obrtniki, v grobiščih pa so odkrili tudi bojevniške grobove, kar kaže, da je obstajal tudi neki višji, bojevniški sloj, ki je izstopal iz povprečja podeželja," pove.

Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs je ob tej priložnosti spomnila na izjemno veliko delo, ki so ga ob arheoloških izkopavanjih opravili v muzeju, saj so številno gradivo raziskali, obdelali, restavrirali in dokumentirali. Želijo si, da bi imeli za njegovo hrambo in predstavljanje ustrezne prostore.

Razstavo spremlja istoimenski katalog, postavitev pa sklepa praznovanje 60-letnice muzeja. Obletnice niso proslavili s proslavami, akademijami in drugimi slovesnostmi, ampak so vse moči usmerili v izdelke in razstave, s katerimi predstavljajo našo bogato zgodovino, je še dodala Metka Fujs. Razstava o keltski dediščini bo odprta do 4. junija.