Slovita galerija White Cube, v kateri Britanci že od začetka devetdesetih razstavljajo dela, ki bi jih kakšni bolj tradicionalni umetnostni kritiki najraje pometali v smeti, se je leta 2000 preselila v nove, občutno večje prostore. Da moderna umetnost zdaj lahko res svobodno diha, ponazarja instalacija Dark Wave (Temni val) mehiškega umetnika Gabriela Orozca. Gre za ogromnega kita, ki pa se po mnenju strokovnjakov razlikuje od suhoparnih eksponatov v naravoslovnih muzejih.

Tridimenzionalna slika
Orozco konstrukcijo, ki na škripcu visi s stropa, imenuje "slika" - celo maketo okostja je namreč prebarval s črnimi koncentričnimi krogi, spiralami in drugimi geometrijskimi vzorci. Umetnik pravi, da raziskuje "topografijo predmetov", da v ospredje postavlja razmerje med dušo in telesom, okostjem in mesom ter med trajnim in minljivim.

V drugih prostorih galerije bo jutri vrata odprla razstava Twelve Paintings and a Drawing. Na vsaki izmed dvanajstih slik bodo obiskovalci našli kakšen del kompleksnega vzorca, ki ga lahko v večjem merilu občudujejo na kitovem skeletu.

Najslavnejša lobanja moderne umetnosti
V Veracruzu rojeni umetnik se je v zgodovino umetnosti vpisal predvsem z delom Black Kites (1997), človeško lobanjo, na katero je s filigransko natančnostjo vrisal črno-belo šahovnico - isti pristop, ki ga je v Temnem valu razvil do precej večjih dimenzij. Umetnik, ki je že dvakrat sodeloval na beneškem bienalu, izmenično živi in dela v New Yorku, Parizu in Mexico Cityju.