Na razstavi si je mogoče ogledati dela, ki prikazujejo razvoj enega od pomembnejših avtorjev poznega modernizma pri nas. Za Zornikovo slikarstvo je značilen umik v intimo, kamor so se v 50. in 60. letih zatekali številni slikarji. Takrat so na slikarskih platnih umetniki upodabljali predvsem svojo zasebnost, s čimer so se izognili reklamiranju tedanje ideologije v umetnosti.

Boj modre in rumene
Umetnikov slog ima nekatere značilnosti severnega ekspresionizma, zanj so značilni kontrastni toni, ko se za prevlado na platnu bojujeta modra in rumena barva. Barvi sicer nista zelo intenzivni, a kljub temu je po njiju lahko prepoznati Zornikova dela, na katerih so opazni tudi nadrealistični vplivi, še zlasti pri delih, na katerih avtor izraža svoj pogled na svet.

Dejaven tudi kot pedagog
Klavdij Zornik, ki se je rodil leta 1910, je študiral in diplomiral v Zagrebu, do druge svetovne vojne poučeval, s pedagoškim delom na Akademiji za likovno umetnost pa je nadaljeval tudi po vojni. Med leti 1973 in 1975 je bil tudi rektor ljubljanske likovne akademije.