Brian McCarty je svoj najnovejši projekt postavil in fotografiral v Mosulu, kjer je več tisoč civilistov ujetih v navzkrižnem boju oblasti z IS-jem. Otroci, ki so bili na lastne oči priče nasilju, bodo po besedah psihologov in socialnih delavcev še leta trpeli travme, povezane s temi izkušnjami.

Zmes realizma in absurda
"Črpam njihovo bolečino in jo uporabim za pripovedovanje zgodb ljudem, ki sicer morda ne bi hoteli poslušati," svoj koncept pojasnjuje McCarty. Otroke prosi, naj s pomočjo risb izrazijo trpljenje, izgube in grozo, ki so jih doživeli. Otroci pogosto upodabljajo zelo simbolične predmete, ki jih nato umetnik v svojih fotografskih seansah ponazori z igračami. Nastale fotografije so zmes realizma in absurda, ki se odkrito spogleduje s popkulturo. McCarty ta pristop opiše kot "resničnost, posuto s sladkorjem". "Vse izhaja iz otroške nedolžnosti, iz tistega popolnoma neokrnjenega principa pripovedovanja zgodbe, ki hkrati ni pripovedovanje zgodbe - zaradi tega ima projekt tako moč."

McCarty je prepričan, da bodo njegove fotografije nagovorile predvsem cinične zahodnjake, ljudi, ki "si s tako lahkoto ljudi na vojnih območjih predstavljajo kot 'Druge'. Fotografija seže onkraj teh predsodkov - igrače so plastični totemi pravih ljudi."

Na eni od majskih delavnic v bližini Mosula je deček narisal odraslo slonico z dvema mladičema. Velikega slona in enega od mladičev je pobarval, tretjega pa je pustil praznega - pojasnil je, da ta žival predstavlja njegovega umrlega brata. McCarty je prizor poustvaril tako, da je v umazano lužo postavil dve plastični figuri slonov, tretjega pa je dodal z zbledelo silhueto.

Več otrok je v svoje risbe vključilo rumenega priča iz popularne videoigre Angry Birds - zanje simbolizira bombe, kar je po McCartyjevih besedah "odmik od resničnosti". Deklica, ki je na lastne oči videla, kako so IS-jevi skrajneži žensko kamenjali do smrti, je narisala človeško silhueto in nato čez njo toliko krogov, da je popolnoma izginila.

"Bizarna narava projekta"
Proces vizualizacije otroških risb traja več dni in terensko delo je za fotografa samega včasih nevarno. Ko je maja lani med prvim obiskom Mosula skušal namestiti igračko tanka v bližino pogorelega avtomobila, so menda ostrostrelci dvakrat streljali nanj.

Nazadnje je na ulicah Mosula delal pred dvema mesecema. "Postavil sem celo kuliso v starem mestnem jedru, ki ga je prežemal vonj po smrti. Šele ko smo končali, sem opazil, da meter stran ležita truplo in lobanja z nedotaknjeno brado. Svoje fotografiranje igrač sem torej izvajal poleg mrtvega IS-jevega skrajneža sredi ruševin. To je ta bizarna narava projekta."

S travmo vojne se je Mccarty hotel ukvarjati zaradi spomina na svojega očeta, ki je bil veteran vietnamske vojne, a ni nikoli govoril o vsem, kar je doživel. Prvih projektov se je leta 1996 lotil na Hrvaškem, pozneje pa je delal tudi v Gazi, Libanonu in Iraku. "Svojega dela sem se lotil s skrajno akademskega, umetniškega stališča - ampak na vse to se požvižgaš v trenutku, ko prvič vidiš deklico, ki barva risbo mlak krvi."