Oglas
V britanski kraljevi akademiji umetnosti so pripravili razstavo Edvard Much by Himself (Edvard Munch lastnoročno), ki predstavlja slikarjeve avtoportrete iz različnih obdobij njegove umetniške kariere. Ogledate si jih lahko do 11. decembra.
Natančnost le v začetnih portretih
Sprehod skozi razstavo Munchovih avtoportretov ponuja tudi vpogled v razvoj umetnikovega slikarskega izraza. Le pri ustvarjanju avtoportretov v mladostnih letih - prvega je dokončal še med študijem slikarstva na univerzi v Kristianii - se je Munch resnično trudil natančno izrisati vse poteze svojega obraza.
Ko ga je kasneje pritegnilo upodabljanje človekovega notranjega sveta, so tudi avtoportreti postali bolj ekspresivni; avtor je prednost pred natančnim posnetkom obraza začel dajati izrazom notranjih občutij, misli, strahov, torej dogajanja v njegovi duševnosti.
Ozadje kot izraz duševnosti
Stanje svojih čustev in razuma je Munch predstavil tudi z natančno izbiro ozadja, na katerega je naslikal svojo podobo. Ko so ga mučili dvomi, ali je boemsko življenje umetnika v skladu s strogo versko vzgojo, s katero so ga "mučili" starši, se je naslikal v družbi duhovnika in zaljubljenega para, na katerega sije krvavo redeče sonce, po razpadu zveze s slikarko Tullo Larsen pa je svoje čustvene težave na papirju prikazal kot avtoportret v peklu.
Predsmrtni strahovi
Skoraj grozljivi pa so nekateri avtoportreti, ki jih je slikar ustvaril v zadnjih letih svojega življenja. V obdobju otožne osamljenosti se je naslikal kot prestrašenega starčka, ki se boji lastne sence, v zavedanju, da mu bo kmalu odbila zadnja ura pa se je postavil tudi ob uro, ki pa ne kaže časa; številčnica je le zamegljen rumen oval, ki ne želi izdati, koliko časa je Munchu še ostalo za delo na tem svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje