Delo Joeja Colomba (1930-1971) naj bi bilo najbolj vzoren prikaz neverjetne zaverovanosti v neomajno moč tehnike in človekovega razuma, ki je zaznamovala sredino 20. stoletja. Iluzijo, da bo tehnika odpravila vse nadloge, ki pestijo človeštvo, in da bo človek kmalu "skakal" po Marsu, je odpravil izbruh naftne krize leta 1973. Tega Colombo ni doživel, zato je tudi njegovo delo simbol neomadeževanega optimizma in ga ni "uničil" dvom, ki je zaznamoval delo umetnikov in oblikovalcev v sedemdesetih.
Muzej Vitra Design v nemškem mestu Weil prikazuje retrospektivo Joeja Colomba kot slikarja in arhitekta, predvsem pa kot oblikovalca. Do 10. septembra bodo v mestu ob reki Ren na ogled prototipi pohištva, ki so prišli tudi v trgovine s pohištvom, povsem eksperimentalni kosi notranje opreme, Colombove skice in načrti pa tudi fotografije in filmi, ki dokumentirajo delo oblikovalca iz Milana.Pohištva ne kupujemo za večno
Colombo je bil vizionar, ki je v času, ko so ljudje pohištvo kupovali "za večno", predvidel koncept pohištva kot porabnega materiala, ki je danes z diskontnimi trgovinami s pohištvom in notranjo opremo, ki z vrsto med seboj združljivih sestvanih delov vsakemu omogočajo, da si sam po svojem okusu sestavi svojo "kolekcijo" notranje opreme, že postal dejstvo. Colombo je tudi z besedami potrdil, da ga ljudsko prepirčanje, da mora biti pohištvo tako trdno, da ga bodo lahko uporabljali še naši otroci, navdaja z grozo. Colombo je svojo ljubezen do fluidnega bivalnega okolja uresničeval tudi v svoji zasebnosti. V nekaj letih se je tako kar štirikrat preselil in stanovanje vsakič povsem na novo opremil.
Vizije smo pospravili pod preprogo
V šestdesetih letih, ko je bilo geslo sodobnega zahodnjaka hitrost, je Joe Colombo v oblikovanje notranje opreme zanesel pravo malo revolucijo. "Okužen" z idejami o prihodnosti, v kateri bo stalni dom le ostanek preteklosti, ki ga je treba čim prej odpraviti, je Joe Colombo načrtoval kompleksne in mobilne multifunkcionalne elemente.
Njegovo delo Cabriolet-Bed tako na manj kot 5 kvadratnih metrih zagotavlja vse, s čimer mora biti opremljena spalnica, Rotoliving pa prav tako na najmanjši možni površini uporabniku zagotavlja vse prvine tradicionalnega dnevnega prostora, od družinske mize in televizije do tedaj skoraj neverjetne novosti, radia s stereozvokom. Vse te "novotarije" naj bi napovedovale, da bomo še pred nastopom 21. stoletja skoraj vsi živeli v majhnih stanovanjskih kapsulah. Napovedi, ki se, tako kot "obljube" o mestih na Luni, niso uresničile.
Sklenjen delovni krog
Čeprav je Joe Colombo umrl star komaj 42 let, mu je pravzaprav uspelo skoraj popolnoma uresničiti svoj raziskovalni projekt, to je iskanje načina, kako na čim manjši površini zagotoviti udobno življenje. Prav zadnji Colombov izdelek Total Furnishing Unit se je skoraj povsem približal konceptu stanovanjske celice.
Multifunkcionalen modul, ki je združeval kuhinjo, kopalnico, spalnico in veliko omaro, je bil eden izmed najbolj presenetljivih eksponatov na razstavi New Domestic Landscape (Nova domača pokrajina) v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMA), a na žalost Joe Colombo nikoli ni mogel videti začudenih obrazov obiskovalcev razstave, ki so kar malo s strahom v očeh opazovali stanovanjske elemente, ki naj bi zaznamovali življenje njihovih otrok.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje