V Nacionalni portretni galeriji v Londonu je na ogled razstava portretov španskega umetnika Pabla Picassa. Postavitev raziskuje mesto in pomen, ki ga je v Picassovem ustvarjanju imela karikatura. Londonska razstava obenem združuje slike, skulpture, risbe in grafike iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja.

Družinski člani, prvi "testni zajčki"
Pablo Picasso (1881-1973) je že kot najstnik ustvaril vrsto portretov članov svoje družine. Do poznih 90. let 19. stoletja je bil že zelo vešč v tem, kako ujeti upodobljence. Leta 1900 je pripravil izjemno razstavo portretnih risb avantgardnih umetnikov in pisateljev iz svojega kroga v Barceloni, mnogi izmed njih pa so postali tudi predmet njegovih pronicljivih in zabavnih karikatur. Občasno se je umetnik v karikaturi loteval tudi samega sebe.

Ker je le redko slikal po naročilu in ker je večinoma upodabljal ljudi iz svoje okolice, je lahko k portretu pristopal bolj svobodno kot profesionalni portretisti. V želji, da bi kar se da natančno ujel svoje upodobljence, je uporabljal izkrivljanje oblik in zelo ekspresiven slog.

Dekonstruirane ljubezni Picassovega življenja
Prav zato je pogosto težko natančno določiti, do katere stopnje na umetnikovih delih sežejo satira, ironija in humor. Še posebej to velja za številne portrete žensk, s katerimi je imel umetnik tudi intimno razmerje. Z željo, da prikažejo razmerje med podobnostjo z upodobljencem, idealizacijo, ekspresivnimi izkrivljanji in karikaturo, so zato na razstavi združeni tipični portreti nekaterih oseb, ki se med seboj razlikujejo v slogu, razpoloženju in tonu.

Pokloni velikanom
Picassovo portretiranje ljudi iz okolice in samega sebe pa ima veliko skupnega tudi z njegovim odnosom do kopiranja del starih mojstrov. Dela umetnikov, ki jih je občudoval, je začel kopirati v 90. letih 19. stoletja, svobodne verzije starih mojstrov je delal vse življenje.

Med deli starih mojstrov, ki se jih je lotil, je bilo veliko portretov, v poznih letih pa se je loteval tudi karikatur vzornikov, kot sta bila Rembrandt in Degas, ki ju je še posebej občudoval.

"Vsi portreti so portreti Picassa"
Odprtja razstave se je udeležila tudi Diana Widmaier Picasso, vnukinja velikega slikarja in njegove ljubice Marie-Thérèse Walter (pa tudi ugledna umetnostna zgodovinarka). Še posebej zanimiv se ji zdi portret njene mame, Maya v mornarski oblekici. "Umetnikov ego je lahko gromozanski," razmišlja Diana. "Moja mama pravi, da se ne spominja, da bi kdaj takole lovila metulje. Mislim, da to v resnici ni njen portret. Picasso se je projiciral v njeno prihodnost. Vidite črtasto majico? To je bil njegov zaščitni znak. Vsak njegov portret je portret Picassa."

Z njo bi se verjetno strinjala francoska fotografinja in umetnica Dora Maar, ena od Picassovih muz, v katero se je zaljubil kmalu po Mayinem rojstvu. O svojih številnih portretih je nekoč izjavila: "Na vseh je Picasso. Niti na enem ni Dore Maar."

Če ne morete v Anglijo, lahko Picassa ujamete v Kataloniji
Razstava bo po Londonu, kjer si jo je mogoče ogledati še do 5. februarja, od 17. marca do 25. junija na ogled tudi v Picassovem muzeju v Barceloni.

Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral je v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju priredil dve ali tri razstave.