Letošnja izdaja je s svojo zasnovo predstavljala eno izmed prelomnic v dolgoletni zgodovini prireditve, ki je Slovenijo vpisala na umetnostni zemljevid sveta. Pogumna zastavitev, ki je predstavila izstopajoče pojavljanje številnih dogodkov na umetniški sceni, kot je značilnost razkrila kuratorka Beti Žerovc, je zaobšla pričakovano razstavitev grafike in predstavila raznolike umetniške dogodke, razdeljene na štiri tematske sklope. Darežljivost je bila predstavljena v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, nasilje v Moderni galeriji, praznina v Jakopičevi galeriji, iskanje svetega ter obrednega pa v galeriji Cankarjevega doma.
"Živi" dogodki komplementarni del razstave
Kot je za STA povedala Žerovčeva, je bil letošnji bienale izvedbeno zelo zahteven, saj je imel specifično dvodelno strukturo. Samo razstavo in katalog, pripravljena že ob odprtju 23. septembra, je v času bienala dopolnjeval še dvomesečni "živi" del manifestacije z izvajanjem po več umetniških in teoretskih dogodkov tedensko, ki jih je sproti napovedoval in dokumentiral bienalski blog.
Kot pravi, so sodelovanja z umetniki in teoretiki popolnoma izpolnila njena pričakovanja, ob koncu in pogledu nazaj pa je zadovoljna tudi s svojo formalno zasnovo celotne manifestacije. Bienale je s prepletom razstave, organizirane v tematske sklope, in umetniških ter teoretskih dogodkov obiskovalcu poskušal ponuditi neki svež pogled na fenomen umetniškega dogodka na likovnem področju.
Kdaj dogodek postane umetnost? Razmislek o razvoju umetnosti
S takšnim pristopom je poskušala spodbujati razmislek o nenavadnem razvoju, ki je prav na področju, po tradiciji in definiciji zavezanemu statičnih delom, tj. slikam in kipom, najrazličnejše dogodke nasilja, mistične ali dionizične rituale, kristološke geste, javne požige in podobno ustoličil kot legitimna izrazna sredstva. Postavlja se tudi vprašanje, kaj takšen razvoj pomeni v kontekstu vsesplošne intenzivne institucionalizacije likovnega področja.
Takšen bienale je bil po njenem prepričanju veliko bolj zanimiv za angažiranega in zainteresiranega gledalca, čeprav ne nujno tudi naklonjenega takšnim smernicam. Na vodstvih po bienalu so bili pogosto obiskovalci, ki so takšne spremembe zaznali, bili ob njih zbegani ali/in kritični, a so o njih vseeno želeli razpravljati in so jih poskušali razumeti.
Glasni spektakel nasilja …
Dogodki, ki so potekali v času bienala, so bili sprejeti različno. Predvidoma v skladu s splošno priljubljenostjo spektakularnih nasilnih dogodkov na likovnem področju so ti daleč največ pozornosti občinstva in medijev poželi tudi v Ljubljani: razbijanje tigrov Marcella Malobertija, požig diska Marka Požlepa ali Tuljenje v vsakdanu po ljubljanskih ulicah Kusum Normoyle. Obiskovalci so med drugim "pokradli" 1.000 knjig iz dvoumne instalacije Španke Dore Garcie (projekt, kjer lahko obiskovalci vzamejo knjigo z naslovom Steal this book - Ukradi to knjigo), izjemno zanimanje je vladalo celo za sodelovanje pri performansu Božene Končić Badurine Brez obrazov, kjer je nasilje sicer povsem pritajeno in performerji le postavajo v galeriji ter ignorirajo obiskovalce razstave.
… in nenasilje praznine
Kot je še povedala Žerovčeva, je na njeno presenečenje dokaj hermetična postavitev na temo praznine in izginjanja v Galeriji Jakopič naletela na več pozitivnih kot negativnih odzivov.
Med teoretskimi dogodki je bil najbolje sprejet mednarodni simpozij na temo umetniškega dogodka s številnimi uglednimi udeleženci, ki je potekal na začetku novembra, kmalu pa naj bi izšel tudi v tiskani obliki kot posebna številka revije Maska.
Grafika ni osrednji likovni izrazni medij
Ugovore na "grafični bienale brez grafike" je, kot pravi, pričakovala. Glede prihodnje usmeritve bienala ostaja istih misli kot pred začetkom bienala. Dokler je bienale daleč največja slovenska mednarodna razstava likovne umetnosti, grafika pa ne osrednji likovni izrazni medij, zaradi česar je tudi specialistov zanjo vedno manj, je preseganje omejitve na grafični medij nujno. Glede na stanje likovnega področja doma in po svetu bi bilo po njenem prepričanju smiselno, da se posamične edicije bienala osredotočajo na izbrane aktualne fenomene, vsebine ali problematike likovnega področja ter te obravnavajo usmerjeno, reflektivno in tudi kritično. Torej bienale, ki sicer je specializiran, a le v tolikšni meri, da se z njim vsakič znova poglobljeno predstavi in obdela izbran aktualen moment na likovnem področju.
Prihodnji, jubilejni, bienale bo sledil tradiciji
Kot pravi direktorica Mednarodnega grafičnega in likovnega centra Nevenka Šivavec, bo prihodnji, jubilejni, bienale leta 2013 vsaj v enem segmentu sledil tradiciji bienala, torej grafični produkciji, saj je prav skoraj 60-letna grafična tradicija najbrž njihova edina prednost v poplavi najrazličnejših bienalov sodobne umetnosti.