Delo obeh v Mestni galeriji Ljubljana predstavljenih umetnikov nas opominja, da je vsako preveč poenostavljeno klasificiranje sodobne umetnosti na vzhodno in zahodno napačno. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Delo obeh v Mestni galeriji Ljubljana predstavljenih umetnikov nas opominja, da je vsako preveč poenostavljeno klasificiranje sodobne umetnosti na vzhodno in zahodno napačno. Foto: Mestna galerija Ljubljana

V delu korejskih umetnikov Kima Haesooka in Leeja Kyunghoja bi zaman iskali sublimnost ali kontemplacijo, povezano z budizmom, zenom ali konfucijanstvom, torej z religijami, ki naj bi bistveno zaznamovale umetnost daljnega vzhoda. V galeriji so tako na ogled instalacije, slike in videoinstalacije, katerih sporočilo izvira iz raziskovanja ugodja in bolečine, ki ju porajata kapitalizem in informacijska doba.

Korejca to temo obdelujeta z ostrim vizualnim jezikom; Korejca ne poznata prizanesljivosti, kateri pogosto "podležejo" zahodnjaki. Sodobnost razgalita v vseh njenih razsežnostih. S tem svojim ostrim jezikom pa nas obenem poskušata prepričati, naj živimo bolj duhovno življenje, ki ga ne bo omejevala osredotočenost na materializem.

Pozabiti, da je bila koža nekoč živa
Kim Haesook in Lee Kyungho nam to sporočilo prenašata vsak na svoj način. Kim je tako ustvaril instalacijo iz krokodilovih kož, ki nas opozarja na naš k uporabnosti usmerjen odnos do vsega, kar nas obdaja. In na našo ljubezen do prestiža. Malokdaj namreč pomislimo na to, da so kože nekoč pripadale živemu bitju. Zanima nas le njihova trenutna uporabnost.

Lee izhaja iz znanosti in tehnologije in ju "prevaja" v umetnost. Poustvarja moreči in tožeči hrup velemest in obenem nič kaj estetsko privlačne motive iz polja tehnologije spreminja v poetične podobe. Pri tem uporablja predvsem računalniško tehnologijo in opozarja, da je računalnik čopič in paleta 21. stoletja.