Kozolci so slovenska arhitekturna posebnost. Največ jih najdemo na ozemlju Slovenije, nekaj pa po zaslugi slovenskih manjšin tudi v zahodni Italiji in južni Avstriji. So med najbolj razpoznavnimi sestavinami kulturne dediščine pri nas, saj so prisotni tako rekoč v vsem prostoru tako vaškem, primestnem kot celo mestnem. V sodobnem času so začeli izgubljati na svoji primarni uporabnosti – sušenju sena in žita, ostajajo pa kot pomembna zakladnica stavbne dediščine pri nas. Foto: Boštjan Pucelj
Kozolci so slovenska arhitekturna posebnost. Največ jih najdemo na ozemlju Slovenije, nekaj pa po zaslugi slovenskih manjšin tudi v zahodni Italiji in južni Avstriji. So med najbolj razpoznavnimi sestavinami kulturne dediščine pri nas, saj so prisotni tako rekoč v vsem prostoru tako vaškem, primestnem kot celo mestnem. V sodobnem času so začeli izgubljati na svoji primarni uporabnosti – sušenju sena in žita, ostajajo pa kot pomembna zakladnica stavbne dediščine pri nas. Foto: Boštjan Pucelj
Projekt Muzej na prostem - kozolci Mirnske doline predstavlja etnološko dediščino državnega pomena. V naravnem okolju in na kmetijskih zemljiščih bodo razstavljeni kozolci različnih starosti in tipov, ki po nastanku izvirajo iz Mirnske doline, pri čemer je bistvena povezanost območja muzeja z okolico. Tu bodo razstavljeni tudi drugi primerki zgodovinsko-kulturne dediščine – hiše, hrami in drugi leseni objekti. Foto: Boštjan Pucelj
Podeželski značaj naselja in neposredna bližina naravnega okolja še poudarjata primernost izbranega prizorišča muzeja, ki bo tudi obogatil naselje Šentrupert in celotno občino, ki je že zdaj prepoznana kot ena najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih in energetsko učinkovitih občin v Sloveniji. Foto: Alenka Lamovšek

Na 2,5 ha velikem območju je že danes skupaj razstavljenih 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli na ta prostor in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki ima 218 let, med kozolci pa vodi 1 km sprehajalne poti.
Kozolec – posebnost v svetovnem merilu
V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu.
Nekateri kozolci bodo infrastrukturno opremljeni in namenjeni prireditvam lokalnega značaja, možnosti prenočitve, večernemu druženju ali sezonski turistični ponudbi. Kozolci s tradicionalnim namenom pa so namenjeni ohranjanju njihove prvotne funkcije. V muzeju bodo predstavili razvoj kozolca od njegove najbolj enostavne oblike (ostrvi) do najbolj zahtevne oblike (toplarja). K ohranitvi tradicionalnega kmetovanja še dodatno pripomorejo žitna polja pire, ječmena, prosa, ovsa, pšenice, rži in ajde, predvidena pa je tudi zasaditev šestih vrb in ponovna vzpostavitev tradicionalne obrti (kot je na primer pletenje košar in košev), ki bi pozneje služile posameznim prireditvam, so zapisali na spletni strani občine Šentrupert.
Zavest o pomembnosti ohranjanja stavbne dediščine
Kot je zapisano na spletni strani Muzeja na prostem, ta dviguje zavest o varstvu in ohranjanju naše bogate in raznolike lesene stavbne dediščine, namenjen pa je predstavitvi kozolcev Mirnske doline, njihovega zgodovinskega razvoja, gradnje in njihove pomembnosti kot dela slovenske kulturne dediščine.
V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad.


Inovativna in ozaveščena občina Šentrupert
"Občina Šentrupert se je odločila, da ta projekt vzpostavi v čast slovenskemu kozolcu, tej nacionalno pomembni stavbni dediščini. Poleg namena, da se ta dediščina ohrani, pa vzpostavljamo na tem prostoru generator hitrejšega turističnega razvoja za celotno Mirnsko dolino," je ob tem povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole.
Občina Šentrupert je sicer ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih in energetsko učinkovitih občin v Sloveniji. Uvrščena je bila med najboljše slovenske prakse v projektu Slovenija znižuje CO2, prejela je priznanje zlati kamen za eno razvojno najbolj prodornih občin, priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino v letu 2012 in priznanje za najbolj inovativno občino v letu 2011.

Živahno dogajanje v Deželi kozolcev

Nastajajočo Deželo kozolcev si je mogoče ogledati že zdaj po predhodni najavi, slavnostno odprtje muzeja na prostem pa bo v četrtek, 6. junija, ob 17. uri v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem, ko ga bo uradno odprl predsednik RS Borut Pahor.
V zadnjih mesecih je Deželo kozolcev obiskalo že več kot 8.000 obiskovalcev. Ob uradnem odprtju prvega tovrstnega muzeja na svetu pa bo na osrednjem prostoru med kozolci prvič izveden tudi vrhunski koncert Občinskega pihalnega orkestra sv. Ruperta s sopranistko Jerico Steklasa. V nedeljo, 9. junija, pa bodo na dan odprtih vrat Dežele kozolcev zaživele različne dejavnosti na kozolcu.