Oglas
Postavitev Kranj, kakršnega ni več - na ogled je v galeriji Mestne občine Kranj -prihaja na spored Gorenjskega muzeja ob 193. obletnici Janeza Puharja, pionirja fotografije na Slovenskem in izumitelja fotografije na steklo. Kuratorji Cene Avguštin, Nada Holynski in Majda Žontar predstavljajo fotografije najbolj zanimivih motivov Kranja, kakršen danes ne obstaja več.
Gorenjskega muzeja je nadaljevanje projekta, katerega prvi 'korak' je bil izveden že pred 15 leti. Tedaj so Cene Avguštin, Majda Žontar in Nada Holynski pripravili katalog Kranja na starih fotografijah. Zanimanje za katalog je bilo izredno, zato sta se kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju in Mestna občina Kranj odločila za postavitev razstave z istim naslovom.Dijak, ki ga je očarala kemija
Postavitev je obenem tudi del širšega projekta oživljanja in ohranjanja spomina na Janeza Puharja (1814-1864). Puharjevo pionirsko delo na področju fotografije je bilo pravzaprav 'stranski proizvod' njegovega zanimanja za kemijo. Poznejši teolog je že kot dijak delal kemijske poskuse in kmalu po razglasitvi izuma dagerotipije se je s fotografijo začel ukvarjati tudi sam. Fotografija je bila v tistem času pravo čudo; nekateri so jo imenovali tudi čarovnija. Izum dagerotipije, fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo, je leta 1839 popolnoma osupnil Pariz, njen izumitelj Louis Jacques Mande Daguerre pa je postal pravi junak, saj je Evropo hitro zajela fotografska mrzlica.
Puharjeve heliotipije si ogledajo celo v New Yorku
K tej je veliko doprinesel tudi Puharjev izum fotografije na steklo leta 1941, ki je pomenil pomembno stopnjo v razvoju fotografske tehnologije. Vendar pa se Puharju v zgodovino fotografije ni uspelo zapisati kot izumitelj fotografije na steklo. Leta 1848 je namreč nekoliko drugačen postopek uspelo patentirati Francozu A. Niepcu de Saint-Victorju. Vendar pa je Puharju uspelo doseči priznanje svojega izuma v domovini, s čimer si je ustvaril ime na 'mednarodni fotografski sceni'. Njegove fotografije - sam jih je imenoval heliotipije ali svetlopisi - so tako romale tudi na pomembne razstave v London in New York, predstavljene pa so bile tudi na Svetovni razstavi v Parizu leta 1955.
Tudi po svojem velikem izumu je Janez Puhar še naprej eksperimentiral s fotografskim medijem in ustvaril nekaj zanimivih portretov, vendar pa je po letu 1860 zaradi načetega zdravja počasi končal fotografsko dejavnost. Kako izreden je bil Puharejv izum, potrjuje kakovost fotografije po njegovem postopku. To fotografijo je namreč odlikovala trajnost, zaradi česar se je nekaj primerkov ohranilo vse do danes.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje