Festivalu Ljubljana daje tako likovni ton že deseto leto mednarodna likovna kolonija Križanke, ki jo ponovno usmerja selektor Tomo Vran. Osem umetnikov, o katerih je Vran zapisal, da vsi živijo za svoje delo, čeprav so si med seboj precej različni - generacijsko, izrazno ali slogovno - bo do 19. julija ustvarjalo v Križankah in na Ljubljanskem gradu. Kakšen navdih jih je vodil tokrat in kam jih je pripeljal, bo mogoče spoznavati na razstavi, ki bo v Palaciju na Ljubljanskem gradu na ogled od 19. julija do 1. septembra.

Od tekstila do pleksi stekla
Iz tujine so v prestolnico prišli ustvarjati ukrajinska slikarka Anna Petrova, diplomantka sanktpeterburške akademije, ki se je specializirala iz monumentalnega slikarstva. Umetnica predstavlja svoje projekte od New Yorka do Tajvana. Iz sosednje Avstrije prihaja
Helga Laher Reuer, ki se posveča tako slikarstvu kot ustvarjanju s tekstilom, Španijo pa zastopa Manuel Chabrera, čigar dela so prepotovala razstavišča po vsem svetu. V pleksi steklu bo ustvarjal Michele Drascek, italijanski umetnik, kurator na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani.

Štirje umetniki iz različnih okolij
Domačo likovno umetnost predstavlja Vesna Čadež, ki se v svoji umetnosti dotika podob iz narave, ustvarja pa tudi na področju videa. Bogat kolorizem pa zaznamuje preostale tri umetnike, Mirka Rajnarja iz Murske Sobote, Jožeta Kumerja iz Dolenjskih Toplic in slikarja mlajše generacije Tilna Žbona. Kljub skupni značilnosti, ki jo je mogoče prepoznati v umetnosti vseh treh umetnikov, se njihovi pristopi tudi močno razlikujejo. Kot poudarja Tomo Vran, vsak izmed njih živi v drugačni slovenski pokrajini, zato je tudi njihov genius loci močno prepoznaven.

Kolonija je doslej v Ljubljano pripeljala že 32 pomembnih svetovnih umetnikov. "Očitno je, da so gostoljubnost, vpliv prostora, glasbe in dogajanja v čudovitem ambientu Križank ali Ljubljanskega gradu, v katerem umetniki ustvarjajo, ter nenehno medsebojno komuniciranje ustvarjalcev, ki so odprti, željni dela in izmenjave izkušenj, pravi pogoji za ustvarjalno spodbudo in posledično za nastanek kakovostnih del," še poudarja Vran, ki dodaja, da so v preteklih letih mnogi slikarji v Ljubljani ustvarili dela, ki jih tudi sami štejejo med svoja najboljša.