Razstava, ki jo bodo slavnostno odprli danes ob 20.00, je, kot je pojasnila direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, nadaljevanje razstavne trilogije pred desetimi leti, ko so med letoma 2003 in 2005 v Moderni galeriji predstavili ključne tokove vizualne umetnosti in na sorodnih področjih po letu 1975.

Porodni krči so mimo, nadomestili so jih drugi precepi
Po besedah sokustosa razstave Igorja Španjola desetletja, ki ga obravnava pričujoča razstava, niso več zaznamovali "porodni krči sodobne umetnosti", ki so bili značilni za prejšnja tri desetletja. Prav tako ni bilo več ključno vprašanje širjenja umetnosti v druge prostore.

V primerjavi s prejšnjimi tremi edicijami je ta najobsežnejša. Ker se je v obravnavanem desetletju zgodilo ogromno, bo podala selekcioniran pogled na dogajanja. Ob tem so jo, bolj kot klasičen pregled posameznih obdobij, fenomenov in področij, zasnovali kot problemsko interpretacijo ter poskusili identificirati temeljne in najzanimivejše probleme sodobne umetnosti v Sloveniji ter njena presečišča ali protislovja.

Razstava predstavlja zelo širok generacijski razpon umetnikov. Poleg umetnosti v ožjem smislu bo predstavila tudi nekatere prakse sorodnih področij, kot so strip, fotografija, oblikovanje, arhitektura, film in performans. Kot je še poudaril Španjol, v tem obdobju ni več mogoče govoriti o jasni razmejitvi med osebnimi in intimnimi zgodbami.

Umetniki so se po besedah kustosinje razstave Bojane Piškur v zadnjem desetletju zelo angažirano odzvali na vse krize, ki so se zvrstile.

Neoliberalizem se zajeda v umetnost
Svetovna finančna kriza je močno načela socialno državo in precej uničila javni sektor. Javne kulturne institucije in umetniki so tako prisiljeni iskati nove taktike preživetja. Na drugi strani sta se porajala tehnologija ter imperativ vseobsegajoče digitalizacije in splošne dostopnosti na internetu. Neoliberalne politike varčevanja so dodatno okrepile privlačnost digitalne paradigme. Zgodba o tehnološkem preobratu je zasenčila bolj depresivno zgodbo političnega in ekonomskega preobrata, oba fenomena pa sta med seboj povezana, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Pomemben del razstave je obsežna kronološka dokumentacija, ki jo predstavljajo na infografiki. Ta prikazuje nekatere najbolj izstopajoče dogodke s področja kulture v obdobju med letoma 2005 in 2015, med drugim proračunske postavke za kulturo, pomembnejše obletnice delovanja nekaterih institucij, nagrade s področja kulture, razstave, festivale in drugo.

Razstavo spremlja obsežen katalog, v katerega so besedila prispevali Anej Korsika, Blaž Lukan, Tjaša Pogačar Podgornik in Katja Praznik ter kustosi razstave, poleg Piškurjeve in Španjola še Vladimir Vidmar.

Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. aprila, bo potekal bogat spremljevalni program. Vključeval bo performanse, okrogle mize, ki se bodo osredotočale na vprašanja, ki jih odpira razstava, predavanja, predstavitve projektov, projekcije filmov v Slovenski kinoteki in videa v MSUM, javna vodstva in pester pedagoški program.