Osebnost Fidela Castra je že več kot pol stoletja stalna tema kubanske umetnosti. Verjetno bo tako tudi še nekaj časa po njegovi smrti, ki jo nekateri napovedujejo že vse od začetka poletja, ko je Castro prestal hudo operacijo. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Osebnost Fidela Castra je že več kot pol stoletja stalna tema kubanske umetnosti. Verjetno bo tako tudi še nekaj časa po njegovi smrti, ki jo nekateri napovedujejo že vse od začetka poletja, ko je Castro prestal hudo operacijo. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Carlos Garaicoa: Štirje Kubanci (1997)
Ko gre Kubanec v svet, njegova predstava o domovini zamrzne v času. To odsevajo tudi umetniška dela kubanskih izseljencev. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Juan-Si González: Psihični teritorij (2001)
Po postanku v Ljubljani bo razstava Čakalna lista odpotovala še v Barcelono in New York. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Kubanska umetnost na obisku

Ta dva pola predstavljajo dela kubanskih umetnikov, ki so se odločili boljše življenje in boljše razmere za ustvarjanje poiskati v ZDA, in umetnikov, ki so ostali zvesti domovini. Razstava Čakalna lista: Čas in tranzicija v sodobni kubanski umetnosti predstavlja gradivo, ki je nastalo od 80. let pa do danes. Začetek tokrat obravnavanega ustvarjalnega obdobja definira čas, ko so se v kubanski umetnosti zgodile velike spremembe. Te so bile posledica selitve kubanskih umetnikov v tujino in začetka bolj intenzivnega ustvarjanja na Kubi "dozorelih" umetnikov.

Svetovna premiera v Ljubljani
Za razstavo so kustosi Elvis Funtes iz muzeja del Barrio v New Yorku, umetnostna kritičarka iz Havane Yuneikys Villalonga in umetnik Glexis Novoa iz Miamija izbrali predvsem dela, ki dobro predstavljajo kulturno, socialno in politično ozračje na Kubi. Tokratni presek kubanske vizualne ustvarjalnosti bo v Ljubljani predstavljen povsem prvič, pozneje pa bo odpotoval še v Barcelono in New York. Nazadnje bo torej predstavitev postavljena v državi, v kateri je bila večina v Mestni galeriji poudarjenih del prvič predstavljena. Kubansko umetnost imamo namreč najpogosteje priložnost videti ravno na ameriških razstaviščih.

Razkoli med "kontaminiranimi" in duhovno svobodnimi Kubanci
Razstava povezuje različne izrazne medije - fotografijo, kiparstvo, slikarstvo, instalacijo in video -, njena glavna tema pa je čas. Čas ob ogledu razstave Čakalna lista ponovno izkaže svoj relativni značaj. Umetniki, ki so ostali na Kubi, in tisti, ki so izkusili tujino, ga namreč občutijo drugače. Za kubansko emigrantsko umetnost je namreč značilna nekakšna zamrznitev v času. Kubanski izseljenci so namreč ohranili trdno podobo Kube, kot so jo poznali nekoč, in v njihovih delih je težko zaslediti spremembe, ki so Kubo doletele v zadnjih letih. Drugačna je seveda perspektiva "pristnih" Kubancev, ki so vse življenje morali "vsrkavati" povsod navzočo državno propagando, ki si je Kubo seveda prizadevala predstaviti kot napreden in svojim ljudem naklonjen režim.

Mestna galerija ponuja tudi zanimiv vpogled v razvoj poslanstva kubanskega umetnika. Opazen je namreč prehod od aktivne vloge umetnika - umetnik kot potencialen prevratnik - do pasivnega ustvarjalca, ki se zaveda, da je revolucija že mimo, in zavzame položaj opazovalca dogajanja. Prisotnost kritke v teh delih je seveda le pogojna.
Kubanska umetnost na obisku