Veliki uspeh in mednarodna širitev najuspešnejše znamke pohištva na svetu, ki jo je pred več kot 60 leti ustanovil Šved Ingvar Kamprad, danes najbogatejši Evropejec in peti najbogatejši Zemljan, sta bila povod, da so v hamburškem muzeju umetnosti in rokodelstva pripravili razstavo Fenomen Ikea.

Od 6. novembra do 28. februarja naslednje leto bo tam na ogled približno 250 kosov, med njimi Ikeini izdelki iz zadnjih šestih desetletij in prave klasike oblikovanja s podpisi Thoneta, Pantona in drugih velikanov oblikovanja, dela umetnikov za Ikeo, izvirna kuhinja Frankfurt iz leta 1926 - ta velja za mejnik v množični proizvodnji pohištva - in najpogostejša nemška dnevna soba, pa tudi drugi primeri množične proizvodnje.

Posebna postavitev NON Ikea pa se posveča odzivom mednarodnih umetnikov, kot so Thomas Schütte, Tobias Rehberger, Morten Steen Hebsgaard in drugi, na Ikeo.

Ali Ikea ponuja dobro oblikovanje?
Razstava Fenomen Ikea se ukvarja s tematskimi področji množične proizvodnje in kakovosti, globalnosti in nacionalnosti, z individualnimi navadami in s kakovostjo življenja, z oblikami bivanja in oglaševanja in si postavlja vprašanja: Ali Ikea ponuja dobro oblikovanje? Odkod pri Ikei dobivajo zamisli? Je Ikea res "tipično švedska"? Je bivanje sploh mogoče organizirati? Ali kakovostno bivanje omogoča tudi kakovostno življenje? Ali obstaja kolektivno doživetje Ikee?

V središču so zgodnji izdelki Ikee iz 50. in 60. let, "klasike" iz 70. in 80. let ter predmeti iz eksperimentalno in individualistično usmerjene kolekcije PS, s katero se je Ikea leta 1995 usmerila tudi v ekskluzivne in drage izdelke in jih predstavila na pohištvenem sejmu v Milanu.

Nasproti tem prestižnejšim izdelkom bodo postavljene klasike Michaela Thoneta, Vernerja Pantona, Poula Henningsena in drugih oblikovalcev, ki so na prvi pogled primerljive, a pravzaprav čisto drugačne.

V vsakem trenutku, po vsem svetu
Razstavo dopolnjuje tudi razmišljanje o drugih vidikih, ki zaokrožujejo kolektivno izkušnjo te kultne znamke: komunikacija - skandinavska moderna in švedka folklora; vizija organiziranega bivanja, kot so si jo zamislili pripadniki šol Deutsche Werkbund, Bauhaus ali Gute Form; praktični vsakdanjik - sistemsko oblikovanje in naredi-si-sam ter življenje z Ikeo - vloga otroka in družine kot strank in Ikea in posledice za oblikovanje, umetnost in humor v izmenjavi z drugimi privrženci Ikee.

V vsakem trenutku, po vsem svetu. V Sloveniji (še) ne, kar pa množice Slovencev ne ustavlja pri nakupovanju, saj se odpravljajo na množična nakupovalna "romanja" v Ikeine trgovine v Avstriji ali Italiji. Ikeo imajo tudi na Kitajskem, pa na Japonskem, kjer so stanovanja prav zaradi priljubljenosti tega pohištvenega giganta vse bolj podobna evropskim, tudi slovenskim.

NON Ikea je posebna razstava, ki spremlja Fenomen Ikea in vključuje okrog 25 izdelkov mednarodnih umetnikov in oblikovalcev, ki so vzeli koncepte, materiale in izdelke Ikee in s subverzijo in provokacijo iz njih izdelali nekaj novega: estetske presežke, nove funkcije ... Tako je bil za dva umetnika vir navdiha prav najpomembnejši instrument trženja Ikee: znameniti katalog.

Živo in interaktivno zastavljeno razstavo spremljata audiovizualni uvod in zvočna podlaga za ogled razstave, so še zapisali na spletni strani muzeja.