V park Tivoli po spoznanje, zakaj nekateri umetniki radi mučijo sami sebe. Foto: MGLC
V park Tivoli po spoznanje, zakaj nekateri umetniki radi mučijo sami sebe. Foto: MGLC
Klavdij Tutta: Sprejem v pejsazu toplote (1985)
Tehniki lesoreza in linoreza na platnu pričarata odličen učinek dihotomije svetlega in temnega ter ekspresije in liričnosti. Foto: MGLC

Zato se postavlja vprašanje, zakaj se nekateri umetniki še danes, ko imajo na voljo toliko bolj primernih sredstev za izražanje, odločajo za ustvarjanje v teh dveh medijih. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) je na ogled izbor najboljših del, ki so jih slovenski umetniki v teh zahtevnih tehnikah ustvarili od leta 1911 pa do danes. Predstavljenih je 40 umetnikov, med katerimi so tudi Božidar Jakac, Riko Debenjak, Avgust Černigoj, Bogdan Borčić, France Mihelič, Hinko Smrekar, Irwin, France Kralj, Tone Kralj, Miha Maleš, Vladimir Makuc, Maksim Sedej, Lojze Spacal, Zora Stančič in Ive Šubic.

Poseben učinek se doseže le z dolgotrajnim trudom
Obiskovalcem postavitve v privlačnem okolju sredi ljubljanskega parka Tivoli bo verjetno hitro jasno, zakaj se umetniki trudijo z zamudnim procesom izdelave linorezov in lesorezov. Umetnine, izdelane s tema tako rekoč arhaičnima oziroma staromodnima postopkoma, namreč odlikuje prav poseben skoraj organski značaj. Avtorjem uspeva dosegati zanimiva in privlačna nasprotja med temnim in svetlim ter med ekspresivnostjo in liričnostjo. Seveda pa je zadaj še nekaj. Vsak umetnik ve, da je zadovoljstvo ob pogledu na delo, v katerega je bil vložen skoraj 'suženjski' napor, veliko večji, kot na primer ob pogledu na tisto, ki ga je bilo mogoče oblikovati ob sedenju za računalnikom. Seveda pa velja poudariti, da ne gre prezirati tudi inovativne računalniške vizualizacije.

Preizkusite se tudi sami
Sicer pa bo lahko prav vsak izkusil težavnost posla umetnikov, ki so se navdušili za lesorez in linorez. Med razstavo (zaprli jo bodo 3. decembra) bodo namreč v MGLC-ju potekale tudi delavnice barvnega lesoreza, udeležiti pa se bo mogoče tudi tečajev bolj 'konvencionalnih' oblik likovnega izražanja. Akademski slikar in grafik Boge Dimovski bo namreč vodil tečaje risanja in grafike. Razstavo spremlja zloženka o razvoju lesoreza v Sloveniji, ki jo je pripravila avtorica razstave Breda Škrjanec. Škrjančeva je z besedilom opremila tudi didaktično ilustrirano publikacijo Lesorez, za katero je ilustracije prispevala Neja Engelsberger.

Razstava Privlačnost matrice nadaljuje poslanstvo razstave Odtisi s kamna, litografija v Sloveniji po letu 1950, ki je bila v MGLC-ju na ogled leta 2002. Obe postavitvi skupaj tako ponujata dober vpogled v slovensko grafično dejavnost v 20. stoletju, še posebej pa v grafično produkcijo po letu 1950. Poudarek obeh razstav je namreč prav obdobje zadnjih 50 let.