Pobuda za oblikovanje opozicije ni bila le mejnik v slovenski zgodovini, temveč v celotnem socialističnem bloku. Celo na Poljskem ob ustanovitvi Solidarnosti niso šli toliko daleč, da bi predlagali večstrankarski sistem. Foto: MMC RTV SLO
Pobuda za oblikovanje opozicije ni bila le mejnik v slovenski zgodovini, temveč v celotnem socialističnem bloku. Celo na Poljskem ob ustanovitvi Solidarnosti niso šli toliko daleč, da bi predlagali večstrankarski sistem. Foto: MMC RTV SLO
20 let od stavke v Litostroju

Stavko v Litostroju, ki je trajala od 9. do 15. decembra 1987, mnogi razumejo kot pomemben korak na poti k ukinitvi enopartijskega sistema, uvedbi parlamentarne demokracije in slovenske samostojnosti. Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman pričakuje, da bo litostrojska stavka kot prelomni dogodek v prihodnosti ovekovečena s primernim spomenikom.

Prve klice opozicije
Decembra 1987 so se delavci Litostroja odločili za stavko, ki jo je vodil inženir France Tomšič. Na zboru delavcev je predlagal ustanovitev socialdemokratske stranke, ki pa takrat še ni mogla nastati s tem imenom. Ustanovni kongres stranke, ki se je imenovala Socialdemokratska zveza Slovenije, je bil tako sklican šele 16. februarja 1989. Prvi predsednik stranke je bil Tomšič, njegov naslednik pa od novembra 1989 Jože Pučnik. Na kongresu maja 1993 je bil za predsednika takrat še SDSS izvoljen Janez Janša.

Tomšič, ki je vodil stavko, meni, da je treba celotno dogajanje umestiti v proces nastajanja demokratične zavesti ter ukinjanja enopartijskega sistema, saj je takrat nastala tudi pobuda za oblikovanje stranke kot opozicije partiji. Iniciativni odbor za ustanovitev socialdemokratske stranke je bil namreč ustanovljen prav med stavko litostrojskih delavcev, kot prvi v takratnem vzhodnem bloku, čeprav je bila partija takrat še trdno na oblasti.

20 let od stavke v Litostroju