V galeriji Kresija bodo nocoj odprli razstavo del Mita Gegiča z naslovom Spomni se me kot del dneva.

Lovsko kulturo dojemamo bodisi kot dobronamerno varovanje okolja bodisi kot kruto plenjenje. Ob tem fenomenu se poraja svojevrstna napetost med racionalnim in prvinskim - in po besedah kustosa Matjaža Brulca prav iz tega konflikta črpa Gegič.

"Umetnikova najnovejša dela temeljijo na naboru predmetov, ki jih tako ali drugače povezujemo z lovom. Slikarsko platno je nadomestilo zanimanje za specifično materialno kulturo: igrive metamorfoze, ki vzbujajo presenečenja, predvsem pa vešča poigravanja s konteksti oziroma s funkcionalnostjo proizvajajo pomenljive alegorične učinke, ki jim seveda ne manjka ironičnih poudarkov," je zapisal.

Varovanje okolja, ki nosi v sebi klico uničenja
Gegičevo tematiziranje lova in lovske kulture se osredotoča predvsem na nekakšen angst: razstava izpostavlja temeljno, vseprežemajoče nelagodje, ki ga vzbuja človekov dvoumni odnos do narave - in kot se nazorno razodeva prav skozi fenomen lova. Poetični naslov razstave Spomni se me kot del dneva je v nasprotju s tistim, kar ta pripoveduje: ob videnem se je težko upreti občutku, da se za blagozvočnim poimenovanjem skrivajo predvsem smrt in uničenje, strah in tesnoba.

Mehanski zvoki, ki jih s svojo bližino sproža obiskovalec predstave, le še krepijo tovrstno izkušnjo. "Zdi se, da se lovske parafernalije levijo v absurdne označevalce nadvlade, ki se obrača proti tistemu, ki jo izvaja. Proti človeku torej, z njegovim rastočim nelagodjem in tesnobo vred," je ob razstavi še zapisal Brulc.

Vzhajajoča zvezda
Mito Gegič je leta 2008 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Leta 2006 je prek programa za izmenjavo študentov CEEPUS obiskoval oddelek za nove medije zagrebške Akademije likovnih umetnosti. Trenutno se izpopolnjuje na slikarski specialki ALUO pod mentorstvom Zmaga Lenardiča.

Od leta 2005 svoja dela predstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu. Prejel je nagrado ALUO za posebne umetniške dosežke na področju slikarstva (2005), veliko nagrado na mednarodnem Ex temporu (Ptuj, 2013), beneško nagrado Arte Laguna Prize (Arsenale, 2014), lani pa Jakopičevo priznanje. Ukvarja se tudi z animiranim filmom, videom ter likovno teorijo in občasno oblikuje scenografije za gledališke predstave. Živi in dela v Škofji Loki in na Ptuju.