To je bila misel načelnika Oddelka za urejanje prostora MOL-a Mirana Gajška ob predstavitvi elaboratov, ki so prispeli na mednarodni natečaj. Ta obenem uvaja pomembno novost v prakso načrtovanja urejanja okolja v Ljubljani. Natečaja Partnerstvo Šmartinska morda sploh ne bi bilo, če se k sodelovanju ne bi priglasili zasebni akterji, v katerih interesu je ureditev tega nekaj več kot 200 hektarjev velikega območja. Ureditev tega območja mora pravzaprav biti v interesu vseh Ljubljančanov, saj gre za skoraj prestižen predel med mestnim jedrom in železniško postajo na eni ter novim vozliščem množice dejavnosti BTC-jem na drugi strani, in katerega zanemarjenost je zato velika mestna sramota. Prav zato je pomen besed ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da je pričakovati implementacijo izbranega načrta, še toliko večji.
Mali Manhattan ob Šmartinski
Komisijo je najbolj prepričal elaborat züriškega studia Hosoya Schaefer Architects, s katerim je sodelovala tudi londonska planerska pisarna Space Syntax Limited. Bistvo načrta predstavlja ureditev tako imenovanega malega Manhattna, jedrnega parka, okoli katerega so razporejena programska vozlišča, kot multimodialni bulvar, ki povezuje celotno konstelacijo, pa je predvidena Kavčičeva ulica. Tako zmagovalni projekt kot tudi večina drugih je načrt zasnovala kot dogodkovno linijo, vzdolž katere se zvrstijo različne programske vsebine, povezane tudi z dejavnostjo zasebnih družb, ki so pristopile k natečaju.
Pogled Evropskega sveta za prostorsko načrtovanje
Kot je poudaril načelnik Gajšek, je natečaj Partnerstvo Šmartinska značilen primer urbane regeneracije po načelih urbane prenove. Spremljamo načrte za oblikovanje pravega mesta v mestu, ki je poleg tega območje, katerega razvoj naj bi bil v prihodnjih letih bliskovit. Ta poseben razvojni potencial območja je pritegnil tudi pozornost Evropskega sveta za prostorsko načrtovanje (European Council of Spatial Planers), ki je tako kot slovenska zbornica za arhitekturo in urbanizem tudi sodeloval pri načrtu. Njegova predsednica Virna Bussadori je ob odprtju razstave elaboratov povedala, da so o dogajanju v Ljubljani obvestili kar 300.000 prostorskih načrtovalcev po vsej Evropi, saj gre za projekt, ki ga zaznamuje potreba po rešitvi štirih izzivov.
Arhitekti in urbanisti so tako po besedah Bussadorijeve morali najti učinkovit način za povezavo območja ob Šmartinski z železniško postajo in središčem mesta, ukvarjali so se z nujnostjo, da se temu predelu mesta podari nova identiteta, poskušali so v okolje vnesti dejavnosti in privlačen ambient, ki bi dodal pomen območju BTC-ja, vse skupaj pa je spremljala težnja po zagotovitvi trajnostnega razvoja v tem predelu Ljubljane.
Na natečaj je svoje projekte prijavilo 17 arhitekturnih birojev, 10 slovenskih in 7 tujih. Dve enakovredni drugi nagradi so prejeli arhitekti Juul/Frost Architects iz Köbenhavna in slovenski arhitekti in urbanisti z inštituta Ipop in arhitekturnega biroja Prima, tretja nagrada je pripadla Berlinčanom Zampkelp neo.studio in Winkens Architekten.
Polona Balantič