Kako nenavdne naprave so šle skozi roke slovenskih radijcev in televizijcev. Foto: RTV SLO
Kako nenavdne naprave so šle skozi roke slovenskih radijcev in televizijcev. Foto: RTV SLO
Reissov mikrofon je lovil glasove povsem prvih pionirjev Radia Slovenija. Foto: RTV SLO
S filmsko kamero Arriflex st 16 so od leta 1958 pa do leta 1970 zanimive prizore lovili snemalci reportaž in zabavno-glasbenih oddaj. Foto: RTV SLO
Po tem mikrofonu so radijci govorili v času vojne vihre 2. svetovne vojne. Foto: RTV SLO

Od njene ustanovitve leta 1983 se je v muzejsko zbirko "nateklo" več kot 200 eksponatov, ki dajejo vpogled v tehnične spremembe dela na nacionalnem radiu in televiziji.

Digitalizacija je izziv
Aleks Štakul, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija, je povedal, da je bil tehnični razvoj dela v ustanovi izjemno hiter še posebno v zadnjih letih, ko je RTV Slovenija stopila na pot digitalizacije, ki bo omogočila dolgoročno ohranjanje kakovosti posnetega gradiva.

Štakul je ob tem izrazil upanje, da bi zbirka nekoč zaživela v novem razstavnem prostoru, ki bi nudil dom prav vsem eksponatom iz zbirke in ki bi ga lahko obiskal prav vsak.

Z novo tehnologijo do višje kakovosti oddaj
V katalogu, ki je pospremil odprtje razstave, je Štakul zapisal, da je ohranjanje stika s tehnološkimi novosti v svetu radia in televizije eden od ključnih izzivov nacionalnega radia in televizije, saj postaja občinstvo iz leta v leto bolj zahtevno in razčlenjeno in ga je zato potrebno "oskrbovati" z oddajami, ki izpolnjujejo visoke tehnološke in vsebinske zahteve.

Predmeti v muzejski zbirki niso zanimivi le za tiste, ki se poklicno srečujejo z napravami, ki omogočajo ustvarjanje radijskega in televizijskega programa ter njegovo posredovanje v domove naročnikov; ogled aparatov je zanimiv za vse, ki jih vsaj malo muči radovednost, kakšen razvoj je v zadnjih desetletjih doživelo eno do področij, znotraj katerega vsako leto zaživi množica tehničnih inovacij.

Mikrofon iz marmorja?
Čeprav vsak od eksponatov pripoveduje svojo zgodbo, pa so nekateri še posebej zanimivi. Izpostaviti velja Reissov mikrofon na ogljeni prah z marmornim okvirjem, ki je bil povsem prvi mikrofon na Radiu Ljubljana, kot se je tedaj imenovala osrednja slovenska radijska ustanova. Mikrofon, ki so ga uporabljali med letoma 1928 in 1941, odlikuje zelo nenavadna oblika, saj v zdajšnjem času nismo vajeni mikrofonov v obliki kovinskega kroga.

Veliko pozornosti bodo zagotovo vzbudile tudi kamere. Teh je v zbirki kar nekaj in opazujemo lahko, kako zelo so se ti inštrumenti spremenili v nekaj desetletjih. V okviru razstave pa je predstavljenih tudi nekaj zares nenavadnih predmetov, kot je električni del kukavice za generiranje piskov, živosrebrne usmerjevalke za usmerjanje valovnih oddajnikov in celo izmenični generator za pridobivanje električne napetosti.