Razstava ponuja izbor 30 fotografij, ki pripovedujejo zgodbo o usodah žensk v najrazličnejših stanovih in poklicih. Juvanova se je ob svojem fotoreporterskem delu v Afganistanu posebej posvetila življenju žensk po padcu talibskega režima.

Omejenost in up v prihodnost
Usoda afganistanskih žensk je omejenost, poudarja Manca Juvan. Omejenost na področju človekovih pravic in svoboščin, katerim kljubujeta zakoreninjen tradicionalizem in močna vloga kulture v družbi. Zato je vsaka afganistanska ženska ujetnica. Ujetnica časa. Časa, v katerem živi, je živela njena mama, babica. Po padcu talibanskega režima novembra 2001 so se jim na njihovi trnovi poti, polni brutalnih krutosti, ki so jih s seboj prinašali konflikti, odprla vrata. Vrata, ki so zrcalo optimističnega upa v boljšo in pravičnejšo prihodnost, še dodaja Juvanova.

Iz razstavnega kataloga
"Manca Juvan ima zaradi svoje mladosti res ne predolg, a vendar zavidanja vreden fotografski življenjepis. Videti je, da jo pripovedovanje zgodb skozi objektiv fotoaparata privlači, skoraj odkar se zaveda. Že v najstniških letih je začela objavljati v pomembnejših slovenskih publikacijah, kot so Sobotna priloga, Delo, Jana, Gea. Nekaj časa je bila tudi urednica fotografije pri takrat novi ženski reviji Anja, katere vsebina se sicer precej razlikuje od tem, ki Manco pri njenem delu še posebej vznemirjajo. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, imela pa je tudi tri samostojne. Doslej je objavljala fotografije in besedila, med drugim iz Nepala, Kambodže, Tajske, Indije, Pakistana, ZDA, Italije, Srbije, Afganistana. Predvsem je prava fotoreporterka, ki enako suvereno obvladuje fotografiranje in pisanje. Poseben izziv ji pomenijo teme, ki so trd oreh ..."

Manca Juvan, ki se je rodila leta 1981 v Trbovljah, se je s fotografijo začela ukvarjati že v osnovni šoli. Šolanje je nadaljevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in pričela z objavami v odmevnejših revijah v Sloveniji. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah in pripravila tudi tri samostojne razstave, in sicer leta 2002 na prostem, v mestnem središču ob Ljubljanici (Podoba Pakistana), ki jo je ob večeru dopolnjevala še multivizijska projekcija nad koriti Ljubljanice, leta 2003 pa je pripravila razstavo panoramskih fotografij z rdečo nitjo žensk iz Nepala in Pakistana v galeriji Bof ter razstavo Ujetnice časa v okviru Trnfesta.