Na razstavi, ki jo je pripravila mariborska univerza, so na ogled postavili izbor knjižničnega gradiva pomembnejših avtorjevih del in del o njem, zlasti po merilu znanstvenosti in strokovnosti. Odprtje razstave, ki jo je pripravila knjižničarka Mirjana Gazvoda, na ogled pa bo do 25. septembra, je pospremil govor Trstenjakovega učenca, najtesnejšega sodelavca in
prijatelja, Jožeta Ramovša.

Od knjig do korespondence
Obiskovalci razstave pa se ne bodo seznanili le s knjižnim gradivom in članki, ampak je na ogled tudi neknjižno gradivo, povezano s Trstenjakom. Med drugim si je mogoče ogledati rokopisno gradivo njegove korespondence z uredništvom Dialogov, zahvalo knjižnici ob praznovanju njegovega devetdesetega življenjskega jubileja, ki zajema razmišljanje o bibliotekarjih in bibliotekarstvu, kopijo enega izmed njegovih zadnjih rokopisov, zvočne kasete in drobne tiske.

Več kot 47 knjig in 500 člankov
V Gornji Radgoni rojeni Anton Trstenjak je bil katoliški duhovnik in je od leta 1940 do upokojitve leta 1973 na Teološki fakulteti predaval filozofijo. V času svojega delovanja se je podpisal pod 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih, v njegovi pisni beri pa je mogoče najti še kakih sto prevodov in ponatisov ter več kot 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Med knjižnimi deli in članki pomeni največji obseg njegov prispevek k psihologiji, napisal pa je tudi več antropoloških, filozofskih, kulturoloških, narodnostnih in teoloških del.

Trstenjak je za svoje delo prejel več znanstvenih, cerkvenih in visokih državnih priznanj. Razglašen je bil za ambasadorja znanosti Republike Slovenije in prejel zlati častni znak svobode RS-ja.