V kategoriji 3D-fotografije je bil za zmagovalca razglašen ljubljanski fotograf Matjaž Tančič, ki je na natečaju sodeloval tudi že lani. Tančič po študiju fotografije v Londonu, kjer se je navdušil za 3D-tehniko, že slabo leto živi in deluje v Pekingu. V pogovoru z Matjažem Tančičem, ki sledi, bomo izvedeli še več o njegovem trenutnem delu oziroma opusu v nastajanju.

Vseeno pa se še prej pomudimo pri skupnih zmagovalcih in prvakih še iz drugih fotografskih razredov. Glavno nagrado za Sonyjevo fotografijo leta je za niz portretov mladostnikov, ki so julija 2011 doživeli masaker na otoku Utøya, prejela norveška avtorica Andrea Gjestvang. Med zmagovalci v preostalih 15 kategorijah so tudi Japonec Satoru Kondo (narava), ki se je na natečaj prijavil s čutno serijo podob izbranih rož, med modnimi fotografi je Sonyjevo nagrado prejel Danec Klaus Thymann, za najboljšega športnega fotografa je bil izbran Avstralec Adam Pretty, in to za svoje sijajne portrete tekmovalcev na olimpijskih igrah v Londonu. Najboljši krajinski fotograf je hrvaški alpinist Nenad Saljić, ki se je leta posvečal fotografiranju gore Matterhorn. Najboljšo oglasno fotografijo je predstavil Šved Christian Åslund.

Matjaž Tančič (31 let) o življenju in delovanju na Kitajskem pripoveduje z velikim navdušenjem. Pri tem razmišlja tudi tako: "Če bi živel v Šanghaju, bi najverjetneje zaslužil več, vseeno pa je Peking bolj umetniški, bolj alter in zato se tam počutim precej bolje. Kitajska se sicer odpira počasi. Tujci le niso vselej najbolj zaželeni, pa čeravno gre za dejavnosti, ki jih sami ne obvladajo ali pa jih prevzemajo od Zahodnjakov."

"Na mojem področju ni vse tako rožnato, kot bi si marsikdo predstavljal. Tudi zaradi komunikacijskih razlik, saj za kampanje ali druge usluge raje najemajo domačine, če pa že tujce, pa naj ti tja pridejo le zaradi enega snemanja. Kljub temu pa je dela dovolj, tako da sem v zadnjem času fotografiral vse mogoče. Pred nekaj dnevi sem v njegovem studiu portretiral slavnega konceptualista Aj Vejveja, dovolj imam naročil iz modne sfere, dogovarjam se za sodelovanje s kitajskim Vogueom," razlaga Tančič, ki dodaja: "Z internetom načeloma ni težav, se pa moraš navaditi, da so stvari še malo v povojih. Gotovo pa je vsakomur, ki deluje tam, jasno, da se na primer s podobo Dalajlame v svoji korespondenci ali pa kakor koli drugače ni za igrati."

Matjaž Tančič: "S 3D (fotografijo) se ukvarjam zadnja tri leta, in s tem sem začel ravno tu v Londonu, kjer sem študiral modno fotografijo. Najbolj simpatičen od vsega mi je ta krog, ki se je zdaj sklenil. Namreč. Zaradi serije 3D-fotografij, ki sem jo začel delati tu v Londonu in sem z njo nadaljeval tudi v Sloveniji, so me povabili na Kitajsko, kjer sem se zaljubil v deželo in se odločil, da tam nekaj časa kar ostanem. No, potem sem na Kitajskem ustvaril to 3D-serijo (z naslovom Timekeeper, prizori s kitajskega podeželja), jo prijavil na natečaj in je zdaj zmagala. Zato sem zdaj spet v Londonu. Tak krog se je zgodil in zato sem zelo srečen.
Veliko delam na 3D-ju, in lepo je, da si prepoznan, saj se vseskozi sprašuješ, ali delaš dobro ali ne, ali kdo sploh vidi, opazi 3D ali ne. Je 3D-fotografija še vedno ena izmed muh enodnevnic ali bo ta tehnika obstala? Taka nagrada ti da potrdilo, da delaš dobro in te spodbudi, da nadaljuješ v tej smeri.

Na Kitajskem se počutim super, kultura je tam čisto druga, način dela je povsem drugačen, kot je tu. Mogoče so bili začetki malo težji in daljši, kot sem sprva mislil, ampak moraš se navaditi na čisto drug pristop. A zdaj čedalje bolj uživam in sem se tudi zato odločil, da bom ostal še kar nekaj časa; sploh pa zato, ker sem v pleten v različne in hkrati zelo zanimive projekte, tako 2D kot 3D. Teritorij za raziskovanje in ustvarjanje je neomejen. Tako da je užitek tako zasebno kot profesionalno ostati tam.”
Matjaža Ambrožiča lahko spremljate tudi na Twitterju: @matjazambrozic