Na razstavi, ki so jo odprli danes, je zbranih 842 razstavnih predmetov, med katerimi najdemo najlepše kose iz muzejske zbirke. Ta je bila leta 2006 obogatena z odkupom zbirke Wilfrieda Gombocza. Na razstavi kot soustvarjalci sodelujejo tudi znani zasebni zbiralci, Muzej za umetnost in obrt iz Zagreba, Narodni muzej Slovenije iz Ljubljane, Zsolnay Heritage Public Company in drugi. Razstavo je postavila Rolanda Fugger Germadnik.

Gre za izdelke iz beloprstene keramike, uspešen nadomestek porcelana, ki je od konca 18. do začetka 20. stoletja navduševala kupce srednjega razreda, njena matična domovina pa je bila Velika Britanija. Številnim britanskim proizvajalcem in podjetjem v Franciji, Španiji, Nemčiji in Italiji so sledili obrati v slovenskih deželah, prvi že leta 1788 v Ljubljani. V Savinjski dolini, kjer so bila ležišča ustrezne gline, so beloprsteno keramiko izdelovali v Nemškem Dolu, Grižah, Čepljah pri Vranskem, Gotovljah in Libojah (pozneje Kasazah). Med temi obrati je bil pri proizvodnji ekskluzivnih izdelkov na prvem mestu ravno obrat Ludwiga Richarda Schütza.

Prihod Schütza v Savinjsko dolino
Družina Schütz je proizvodnjo keramike začela leta 1852. Sedež družinskega podjetja je bil v Olomoučanih pri Blanskem na Moravskem. Nosilci podjetja so bili oče Karl ter sinova Ludwig (kemik) in Arnold (pravnik), a gonilna sila je bil Ludwig. Prizadeval si je razširiti in dopolniti dotedanjo ponudbo kmečke beloprstene keramike. Potreba po ustreznih glinah za nadgradnjo dotedanje proizvodnje ga je leta 1870 pripeljala v Savinjsko dolino in tako je v Libojah stekla proizvodnja beloprstene keramike z blagovno znamko Schütz Cilli.

Osvajanje evropskih in ameriških trgov
Ludwig si je za cilj zadal proizvodnjo takšne keramike, ki bi konkurirala uglednim evropskim proizvajalcem. Vzpostavil je tesne stike s profesorji na dunajski šoli za umetno obrt in s kustosi tamkajšnjega tovrstnega muzeja, ki so določali smernice rastoče industrije beloprstene keramike v Avstro-Ogrski. Rezultat teh prizadevanj je bila pisana paleta okrasnih in uporabnih izdelkov, ki so osvojili trge v Evropi in Ameriki in tako je podjetje v 80. in 90. letih 19. stoletja želo sijajne uspehe.

Zaton v 20. stoletju
20. stoletje je prineslo vse dostopnejše cene porcelana in proizvodnja beloprstene keramike je zašla v krizo. Podjetje se je prebilo skozi prvo svetovno vojno, po razpadu monarhije pa je prešlo pod državni sekvester. Leta 1919 je umrl Richard Schütz, poskusi Marie Charlotte, da bi podjetje ohranila v družinski lasti, pa so se izjalovili.

Tovarna je prešla v last Prve hrvatske štedionice v Zagrebu in bila zatem ustanovljena kot Keramična industrija d. d. s sedežem v Zagrebu. Pozneje se je proizvodnja nadaljevala pod blagovno znamko Majolika Celeia.

M. K.