Max Liebermann se je v hišo ob jezeru Wannsee zatekel pred mestnim hrupom. Foto: EPA
Max Liebermann se je v hišo ob jezeru Wannsee zatekel pred mestnim hrupom. Foto: EPA
Max Liebermann: Rože ob vrtni hiši
Max Liebermann je v hiši na obrobju Berlina ustvaril okoli 200 del. Foto: EPA
Max Liebermann
Max Liebermann
Portreti nemške družbe, ki je ni več.

Zgornja trditev zahteva pojasnilo, saj je Libermann umrl že leta 1935. Konec aprila so vilo ob jezeru Wannsee v Berlinnu, ki jo je nacistična oblast zaplenila družini Libermann, preuredili v muzej, v katerem je na ogled 40 slikarjevih del. Med njimi je tudi stenska slikarija, ki so jo restavratorji "iztrgali iz barvnega oklepa". Edina do danes ohranjena Libermannova stenska slika, je bila namreč skrita pod kar 14 nanosi stenske barve.

Naj že vendar veter prežene balon!
Maxa Libermanna je iz stanovanja na Pariškem trgu v samem središču Berlina "pregnal" balon. Da se mora nujno umakniti iz bučne nemške prestolnice je namreč dokončno spoznal nekega dne, ko mu je zbranost, potrebno za delo v ateljeju, motil velik balon, ki je več ur lebdel in brnel nad stavbo, v kateri je živel. Do danes so se ohranile besede, s katerimi naj bi Libermann tedaj izrazil svoje ogorčenje nad življenjem v mestnem vrvežu: "In tukaj naj človek v miru slika!"

Hočem videti skozi hišo!
Izdelavo načrta za svoj novi dom je Max Libermann zaupal nemškemu modernističnemu arhitektu Paulu Baumgartnu, ki je med drugim po koncu druge svetovne vojne stal na čelu obnove močno poškodovane zgradbe nemškega parlamenta, ki je bila eden najbolj priljubljenih ciljev napadov sovjetske rdeče armade.

Ni sicer znano, ali je Libermann arhitektu ves čas "gledal pod prste", vemo pa, da je imel vsaj eno precej nenavadno zahtevo. Baumgartnu je zabičal, da morajo biti prostori in okna v pritličju tako razporejeni, da bo lahko človek, ki bo stal na obali jezera Wannsee, skozi hišo videl na cesto, ob kateri stoji stavba, ki je dobila ljubkovalno ime Libermannov mali Versailles.

Reformacija oblikovanja vrtov
Bolj kot načrtovanju stavbe se je Max Libermann posvetil vrtovom. Skupaj s prijateljem in z vodjo umetnostne galerije v Hamburgu Alfredom Lichtwarkom je Libermann ustvaril enega prvih primerkov tako imenovanih reformističnih vrtov (Reformgarten). Izraz Reformgarten se je na prehodu iz 19. v 20. stoletje uveljavil za skrbno oblikovane vrtove, katerih podobo se načrtovali tedanji slikarji, kiparji in arhitekti. Reformistični vrtovi so bili odraz nove življenjske filozofije, ki je zahtevala večje sožitje človeka z naravo in v tem duhu tudi postavljala zahtevo, da naj bi bilo vsakemu človeku, ki bi želel obdelovati košček zemlje, omogočeno lastništvo vrta.

Zanimiva usoda Liebermannovega doma
Na površinah okoli hiše so se raztezali zeliščni in zelenjavni vrtovi, predel z vrtnicami ter žive meje iz lipovega drevja. Leta 1995 ustanovljena družba Maxa Liebermanna (Max-Liebermann-Gesselschaft), ki je sprožila proces obnove Libermannove poletne rezidence, je napovedala, da bodo tudi vrtovi kmalu dobili svojo prvotno obliko. Zelo težko pa bi bilo obnoviti izvirno podobo sob v "malem Versaillesu". Po izgonu družine Libermann iz stavbe, v kateri je umetnik ustvaril okoli 200 del, je bila namreč v zgradbi nekaj časa celo bolnišnica, sledi za Libermannovim pohištvom pa so se tudi že zdavnaj izgubile.